Page 145 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 145
Aleksander Erniša
TY Sacramenti, ta S. kerſt inu ta S. Vezheria Criſtuſeua (TT 1557, t 4b).
Namen zakramentov
Preden bomo natančneje govorili o nauku zakramentov pri Tru-
barju, Dalmatinu in drugih, si poglejmo, čemu so bili zakramenti
namenjeni.
Obtu ta kerſt, ie en Sacrament, oli ena Suetina, Inu enu ſnamine Bosh
ye, skaterim ſe Ozha Bug ſa uolo ſuiga ſynu Ieſuſa Criſtuſa ſred ſuetim Du-
hum daie naſnane, Inu oblubi timu kir ſe puſti kerſtiti, de hozhe biti nega
miloſtiui Bug, nemu odpuſtiti vſe grehe, nega gori vſeti ſa enu laſtnu deete,
inu ſa eniga prauiga Erba vſiga blaga nebeskiga (TC 1555, A 5a).
In naprej nadaljuje:
Vkaterim Sacramentu, on riſnizhnu inu vpryzho daie nom, ſteim kru-
hom inu ſteim Vinom ſuie tellu ieiſti inu ſuio kry pyti. Inu nas ſteim ſe
guiſsha, de nom ſa volo nega teleſſa, kateru ie on dal ſa nasho volo vto
ſmert, Inu ſa volo nega kry, katero ie on prelyl ſa nasho volo na tim Cry-
shi, nom Vernim bodo vſi grehi odpuszheni, Inu de ta vezhni leben nom
slishi (TC 1555, I 5b).
Protestanti, ki so učili, da sacramenti, kir ne ſo od Ieſuſa poſtauleni,
ne ſo Sacramenti (TC 1555, I 6b), so se za to zavzemali tudi s pomoč-
jo pridig in naukov. Katoliških sedem zakramentov so protestanti doje-
mali kot ene zhloueske poſtaue, saj ne vsebujejo obene oblube, inu miloſti
Boshye, ki pa sta za protestantski nauk za zakrament ključni.
Zakramenti nam služijo kot potrdilo:
ſteimi Sacramenti ſaguishati, de ſo nim vſi Grehi odpuſzheni, inu de ſo
Erbizhi tiga vezhniga lebna (TR 1558, L 3a).
375
TY Sacramenti, ta S. kerſt inu ta S. Vezheria Criſtuſeua (TT 1557, t 4b).
Namen zakramentov
Preden bomo natančneje govorili o nauku zakramentov pri Tru-
barju, Dalmatinu in drugih, si poglejmo, čemu so bili zakramenti
namenjeni.
Obtu ta kerſt, ie en Sacrament, oli ena Suetina, Inu enu ſnamine Bosh
ye, skaterim ſe Ozha Bug ſa uolo ſuiga ſynu Ieſuſa Criſtuſa ſred ſuetim Du-
hum daie naſnane, Inu oblubi timu kir ſe puſti kerſtiti, de hozhe biti nega
miloſtiui Bug, nemu odpuſtiti vſe grehe, nega gori vſeti ſa enu laſtnu deete,
inu ſa eniga prauiga Erba vſiga blaga nebeskiga (TC 1555, A 5a).
In naprej nadaljuje:
Vkaterim Sacramentu, on riſnizhnu inu vpryzho daie nom, ſteim kru-
hom inu ſteim Vinom ſuie tellu ieiſti inu ſuio kry pyti. Inu nas ſteim ſe
guiſsha, de nom ſa volo nega teleſſa, kateru ie on dal ſa nasho volo vto
ſmert, Inu ſa volo nega kry, katero ie on prelyl ſa nasho volo na tim Cry-
shi, nom Vernim bodo vſi grehi odpuszheni, Inu de ta vezhni leben nom
slishi (TC 1555, I 5b).
Protestanti, ki so učili, da sacramenti, kir ne ſo od Ieſuſa poſtauleni,
ne ſo Sacramenti (TC 1555, I 6b), so se za to zavzemali tudi s pomoč-
jo pridig in naukov. Katoliških sedem zakramentov so protestanti doje-
mali kot ene zhloueske poſtaue, saj ne vsebujejo obene oblube, inu miloſti
Boshye, ki pa sta za protestantski nauk za zakrament ključni.
Zakramenti nam služijo kot potrdilo:
ſteimi Sacramenti ſaguishati, de ſo nim vſi Grehi odpuſzheni, inu de ſo
Erbizhi tiga vezhniga lebna (TR 1558, L 3a).
375
