Page 150 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754

razprave, študije

nih inu ſouurashnikou tiga Euangelia, shnih vunanimi Boshymi slushba-
mi (TT 1557, t 4b).
V prvem stavku Trubar ponovno pove, da je kljub temu, da gre za
uidezha ſueta Snamena, bistvo zakramenta neuidezhe dobre uole pru-
ti nom, inu te Gnade inu miloſti Boshye. Postavljena niso samo za dolo-
čene stvari, temveč so ſa vezh rizhi od Buga inu nega Synu vti Cerqui
gori poſtaulene. Trubar v nadaljevanju konkretizira vezh rizhi. Zanj to-
rej zakrament poleg potrditve vere pomeni tudi nauk o pravi krščanski
veri in njenem namenu, da se torej lozhio od tih Neuernih inu ſouurash-
nikou tiga Euangelia, shnih vunanimi Boshymi slushbami.

S. Sacramenti, ta S. Kerſt, ta S. Vezheria (TO 1564, 1a);
Ta Kerſt ie en Sacrament, tu ie, enu ſuetu Boshye ſnamine (TO 1564,
101a);
Ta Vezheria Criſtuſeua, ie en Sacrament, tu ie, enu Suetu Boshye Sna-
mine (TO 1564, 104a).
Takšne ali podobne definicije se nahajajo v skoraj vseh Trubarje-
vih delih in lahko rečemo, da so si tudi Luther, Kalvin in Zwingli tukaj
enotni. Čeprav lahko pri Luthru v začetku njegovega delovanja zasledi-
mo, da se je poigraval z mislijo o treh zakramentih, pa je kasneje to mi-
sel opustil, kar je predmet obravnave mnogih strokovnjakov.

Trubarjev odgovor na vprašanje Sakai ye pag goſpud bug take
Sacramente poſtauill

Interpretacija nekaterih temeljnih problemov krščanskega nauka se
je z reformacijo spremenila. Tako se je spremenil tudi nauk o zakra-
mentu. Če je reformacija poudarjala, da mora celoten krščanski nauk
izhajati iz Svetega pisma, potem se je moralo spremeniti tudi vprašan­

380