Page 18 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 18
razprave, študije
I
Pietizem je, kot rečeno, zelo raznolika tvorba, ki jo je težko spraviti
na skupni imenovalec. Kljub temu se je mogoče strinjati z Biancom, ki
vsaj na teološki ravni za »osrednjo temo« postavlja
[…] »ponovno rojstvo« (Wiedergeburt) človeka, opravičenega po veri,
ki s sadovi svojih del izpričuje udeleženost na božjem življenju po »opravi-
čenju« (Rechfertigung) (Bianco 1976, 18).
Tema ponovnega rojstva oziroma prerojenja se je razvila kot radika-
lizacija pavlinskega motiva, iz katerega je že Luther naredil temeljni ka-
men svojega nauka o opravičenju. Če poenostavimo, se v okviru katoli-
ške dogmatike človek opraviči s pomočjo svojih del. S sprejetjem krsta
je odrešen smrtnega greha, tako da lahko zdaj začne neobremenjen in
je zveličanje vsaj načeloma v njegovih rokah. Seveda se izkaže, da je na-
loga za to krhko bitje preprosto prezahtevna, da bi jo zares mogel izpel
jati z lastnimi močmi, in zato je še vedno potrebna podpora od zgoraj,
še zlasti v obliki zakramenta odpuščanja grehov. Kljub temu pa med
obema svetovoma še zmeraj vlada neka kontinuiteta: večji ko je v konč-
nem seštevku presežek dobrih del nad slabimi, večja je tudi verjetnost,
da bo nekdo deležen večnega življenja. Kakor si si postlal na tem svetu,
tako boš spal na onem, bi lahko rekli.
Za Luthra je bilo takšno pojmovanje nesprejemljivo. Po njegovem je
greh ontološko stanje človeka, odpadlega od Boga, tako da je odpuščan
je grehov nujno jalovo: to je tako, kot če bi skušali ozdraviti človeka
s tem, da bi brisali vidna znamenja njegove bolezni. Človek je globo-
ko grešno bitje, ki bi bil, če bi gledali le na njegova dela, zagotovo pah-
njen v večno pogubo. Odrešitev je zato vedno nezaslužena. Nasploh je
že sama ideja, da bi Božje delovanje skušali podvreči omejitvam našega
mišljenja, znamenje brezbožne prevzetnosti. Na podlagi tovrstnih po-
mislekov je Luther obudil razlikovanje med postavo in vero ter skupaj s
Pavlom zatrdil, da nas lahko opraviči samo vera: »Menimo namreč, da
človek doseže opravičenje po veri, brez del postave.« (Rim 4,28) Dela so
248
I
Pietizem je, kot rečeno, zelo raznolika tvorba, ki jo je težko spraviti
na skupni imenovalec. Kljub temu se je mogoče strinjati z Biancom, ki
vsaj na teološki ravni za »osrednjo temo« postavlja
[…] »ponovno rojstvo« (Wiedergeburt) človeka, opravičenega po veri,
ki s sadovi svojih del izpričuje udeleženost na božjem življenju po »opravi-
čenju« (Rechfertigung) (Bianco 1976, 18).
Tema ponovnega rojstva oziroma prerojenja se je razvila kot radika-
lizacija pavlinskega motiva, iz katerega je že Luther naredil temeljni ka-
men svojega nauka o opravičenju. Če poenostavimo, se v okviru katoli-
ške dogmatike človek opraviči s pomočjo svojih del. S sprejetjem krsta
je odrešen smrtnega greha, tako da lahko zdaj začne neobremenjen in
je zveličanje vsaj načeloma v njegovih rokah. Seveda se izkaže, da je na-
loga za to krhko bitje preprosto prezahtevna, da bi jo zares mogel izpel
jati z lastnimi močmi, in zato je še vedno potrebna podpora od zgoraj,
še zlasti v obliki zakramenta odpuščanja grehov. Kljub temu pa med
obema svetovoma še zmeraj vlada neka kontinuiteta: večji ko je v konč-
nem seštevku presežek dobrih del nad slabimi, večja je tudi verjetnost,
da bo nekdo deležen večnega življenja. Kakor si si postlal na tem svetu,
tako boš spal na onem, bi lahko rekli.
Za Luthra je bilo takšno pojmovanje nesprejemljivo. Po njegovem je
greh ontološko stanje človeka, odpadlega od Boga, tako da je odpuščan
je grehov nujno jalovo: to je tako, kot če bi skušali ozdraviti človeka
s tem, da bi brisali vidna znamenja njegove bolezni. Človek je globo-
ko grešno bitje, ki bi bil, če bi gledali le na njegova dela, zagotovo pah-
njen v večno pogubo. Odrešitev je zato vedno nezaslužena. Nasploh je
že sama ideja, da bi Božje delovanje skušali podvreči omejitvam našega
mišljenja, znamenje brezbožne prevzetnosti. Na podlagi tovrstnih po-
mislekov je Luther obudil razlikovanje med postavo in vero ter skupaj s
Pavlom zatrdil, da nas lahko opraviči samo vera: »Menimo namreč, da
človek doseže opravičenje po veri, brez del postave.« (Rim 4,28) Dela so
248
