Page 193 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 193
Ulrich H. J. Körtner
Pojmu religije se teološko sicer ne moremo odpovedati, toda treba
je razlikovati med religijo in vero v Boga. Prav tako je treba razlikova-
ti vpraševanje po bogu in vpraševanje po smislu. Vsak, ki vprašuje po
smislu življenja, s tem ne vprašuje že tudi po bogu. Kdor hoče danes
govoriti o Bogu v biblijskem smislu, ne more izhajati iz tega, da se je
po njem že vedno vpraševalo. Navezovanje na predhodna vpraševanja
o bogu danes ni niti samoumevno niti neizogibno. Možnost govoriti
o Bogu danes ni odvisno od vpraševanja po njem, ampak od sledi
spomina biblijskega pričanja o Božjem razodetju.
Vprašanje o Bogu danes lahko postavimo le, ker so o Bogu govo-
rili in o njegovih dejanjih pričali ljudje pred nami. Novozavezni teksti
to store tako, da hkrati govorijo o Jezusu Kristusu. O Jezusu Kristusu
pa spet lahko ustrezno govorimo le, če ob pogledu na njegovo osebo in
delo hkrati govorimo o Bogu, tako, da se smisel njegovega življenja ra-
zodene v obzorju Boga; hkrati dobi beseda Bog svoj dokončni pomen
šele v povezavi z Jezusom. Jezusova usoda/zgodba razkrije, da je bistvo
Boga ljubezen (1 Jn 4,16). V čem pa je ta ljubezen, ki je Bog, lahko do-
ločimo le iz Jezusove življenjske poti. Beseda »bog« dobi svoj krščanski
smisel, ko sta Bog in Jezus izgovarjana skupaj. O Bogu in Jezusu sku-
paj pa je mogoče govoriti le tako, da govorimo o starozaveznem Bogu
Izraela kot o Očetu, o Jezusu kot o Sinu in o Svetem Duhu, z drugimi
besedami tako, da o Bogu govorimo trinitarično. (Jüngel 2010; Körtner
1999, 47–62).
V tem smislu morajo po mojem mnenju cerkve izostriti svoj krščan-
ski profil. Krščanska vera se razlikuje od vseh oblik religije po pripa-
dnosti Jezusu Kristusu kot Odrešeniku. Prav zato se vsi vanj verujoči
poimenujejo kot kristjani. Ta veroizpoved in pripadnost pa vključuje-
ta vero v Boga, ki ga je oznanjal Jezus in ki je Bog Izraela. Torej: ne
ohlapna odprtost do boga in bogov, temveč izpovedovanje Kristusa je
odločilni »marker«, po katerem je krščanstvo prepoznano na trgu re-
ligioznih možnosti in nemožnosti. Identiteto vere in cerkve moramo
opredeljevati tako, da izhajamo iz tega.
423
Pojmu religije se teološko sicer ne moremo odpovedati, toda treba
je razlikovati med religijo in vero v Boga. Prav tako je treba razlikova-
ti vpraševanje po bogu in vpraševanje po smislu. Vsak, ki vprašuje po
smislu življenja, s tem ne vprašuje že tudi po bogu. Kdor hoče danes
govoriti o Bogu v biblijskem smislu, ne more izhajati iz tega, da se je
po njem že vedno vpraševalo. Navezovanje na predhodna vpraševanja
o bogu danes ni niti samoumevno niti neizogibno. Možnost govoriti
o Bogu danes ni odvisno od vpraševanja po njem, ampak od sledi
spomina biblijskega pričanja o Božjem razodetju.
Vprašanje o Bogu danes lahko postavimo le, ker so o Bogu govo-
rili in o njegovih dejanjih pričali ljudje pred nami. Novozavezni teksti
to store tako, da hkrati govorijo o Jezusu Kristusu. O Jezusu Kristusu
pa spet lahko ustrezno govorimo le, če ob pogledu na njegovo osebo in
delo hkrati govorimo o Bogu, tako, da se smisel njegovega življenja ra-
zodene v obzorju Boga; hkrati dobi beseda Bog svoj dokončni pomen
šele v povezavi z Jezusom. Jezusova usoda/zgodba razkrije, da je bistvo
Boga ljubezen (1 Jn 4,16). V čem pa je ta ljubezen, ki je Bog, lahko do-
ločimo le iz Jezusove življenjske poti. Beseda »bog« dobi svoj krščanski
smisel, ko sta Bog in Jezus izgovarjana skupaj. O Bogu in Jezusu sku-
paj pa je mogoče govoriti le tako, da govorimo o starozaveznem Bogu
Izraela kot o Očetu, o Jezusu kot o Sinu in o Svetem Duhu, z drugimi
besedami tako, da o Bogu govorimo trinitarično. (Jüngel 2010; Körtner
1999, 47–62).
V tem smislu morajo po mojem mnenju cerkve izostriti svoj krščan-
ski profil. Krščanska vera se razlikuje od vseh oblik religije po pripa-
dnosti Jezusu Kristusu kot Odrešeniku. Prav zato se vsi vanj verujoči
poimenujejo kot kristjani. Ta veroizpoved in pripadnost pa vključuje-
ta vero v Boga, ki ga je oznanjal Jezus in ki je Bog Izraela. Torej: ne
ohlapna odprtost do boga in bogov, temveč izpovedovanje Kristusa je
odločilni »marker«, po katerem je krščanstvo prepoznano na trgu re-
ligioznih možnosti in nemožnosti. Identiteto vere in cerkve moramo
opredeljevati tako, da izhajamo iz tega.
423
