Page 52 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 52
razprave, študije
– da je to nacionalno ekonomijo treba obravnavati tako kot produkt de-
janske energije in gibanja privatne lastnine (ona je tisto v zavesti za-sebe-
nas talo samostojno gibanje privatne lastnine, moderna industrija kot seb
stvo), kot produkt moderne industrije, kot je po drugi strani ona pospešila
energijo in razvoj te industrije, jo poveličala, naredila za neko moč zavesti.
Zato se tej razsvetljeni nacionalni ekonomiji, ki je – znotraj privatne last-
nine – odkrila subjektivno bistvo bogastva, kot fetišisti, kot katoliki zdi-
jo privrženci denarnega in merkantilnega sistema, ki poznajo privatno
lastnino kot neko le predmetno bistvo za človeka. Engels je zato Adama
Smitha po pravici imenoval nacionalnoekonomski Luther. Tako kot je Lut
her kot bistvo vnanjega sveta religije spoznal vero in zato nastopil proti ka-
toliškemu poganstvu, tako kot je odpravil vnanjo religioznost, s tem da je
naredil religioznost za notranje bistvo človeka, kot je negiral zunaj laika
navzočega farja, ker je farja prestavil v laikovo srce, tako odpravijo boga
stvo, ki se nahaja zunaj človeka in je od njega neodvisno – torej ohranlji-
vo in obdržljivo le na neki zunanji način –, se pravi, odpravi se ta njegova
vnanja brezmiselna predmetnost, s tem ko se privatna lastnina inkorpori-
ra v človeku samem in ga je človek sam spoznal za svoje bistvo – a zato je
človek sam postavljen v kondicijo privatne lastnine kot pri Luthru v kondi-
cijo religije. (2MEGA I,2:257s; MEID I:324s)
Kot vidimo, Marx tu v celoti prevzema Engelsovo primerjavo med
merkantilizmom in katolicizmom in jo razvija naprej.
V tekstu za New Moral World o napredovanju socialne reforme na
kontinentu Engels obravnava reformacijo in nemško kmečko vojno ter
vlogi Müntzerja in Luthra (2MEGA I,3:504s; Kerševan 93s). Müntzer je
potegnil logične sklepe iz Biblije in tudi iz Luthra, toda »reformator ni
bil pripravljen iti tako daleč kot ljudstvo;« –
the Reformer was not prepared to go as far as the people did;
notwithstanding the courage he displayed against the spiritual authorities,
he had not freed himself from the political and social prejudices of his age
– »naj je pokazal še tak pogum napram duhovnim avtoritetam, pa
se ni osvobodil političnih in družbenih predsodkov svojega časa«. Ver-
282
– da je to nacionalno ekonomijo treba obravnavati tako kot produkt de-
janske energije in gibanja privatne lastnine (ona je tisto v zavesti za-sebe-
nas talo samostojno gibanje privatne lastnine, moderna industrija kot seb
stvo), kot produkt moderne industrije, kot je po drugi strani ona pospešila
energijo in razvoj te industrije, jo poveličala, naredila za neko moč zavesti.
Zato se tej razsvetljeni nacionalni ekonomiji, ki je – znotraj privatne last-
nine – odkrila subjektivno bistvo bogastva, kot fetišisti, kot katoliki zdi-
jo privrženci denarnega in merkantilnega sistema, ki poznajo privatno
lastnino kot neko le predmetno bistvo za človeka. Engels je zato Adama
Smitha po pravici imenoval nacionalnoekonomski Luther. Tako kot je Lut
her kot bistvo vnanjega sveta religije spoznal vero in zato nastopil proti ka-
toliškemu poganstvu, tako kot je odpravil vnanjo religioznost, s tem da je
naredil religioznost za notranje bistvo človeka, kot je negiral zunaj laika
navzočega farja, ker je farja prestavil v laikovo srce, tako odpravijo boga
stvo, ki se nahaja zunaj človeka in je od njega neodvisno – torej ohranlji-
vo in obdržljivo le na neki zunanji način –, se pravi, odpravi se ta njegova
vnanja brezmiselna predmetnost, s tem ko se privatna lastnina inkorpori-
ra v človeku samem in ga je človek sam spoznal za svoje bistvo – a zato je
človek sam postavljen v kondicijo privatne lastnine kot pri Luthru v kondi-
cijo religije. (2MEGA I,2:257s; MEID I:324s)
Kot vidimo, Marx tu v celoti prevzema Engelsovo primerjavo med
merkantilizmom in katolicizmom in jo razvija naprej.
V tekstu za New Moral World o napredovanju socialne reforme na
kontinentu Engels obravnava reformacijo in nemško kmečko vojno ter
vlogi Müntzerja in Luthra (2MEGA I,3:504s; Kerševan 93s). Müntzer je
potegnil logične sklepe iz Biblije in tudi iz Luthra, toda »reformator ni
bil pripravljen iti tako daleč kot ljudstvo;« –
the Reformer was not prepared to go as far as the people did;
notwithstanding the courage he displayed against the spiritual authorities,
he had not freed himself from the political and social prejudices of his age
– »naj je pokazal še tak pogum napram duhovnim avtoritetam, pa
se ni osvobodil političnih in družbenih predsodkov svojega časa«. Ver-
282
