Page 51 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 51
božidar debenjak
filozofiji. Dan pred reformacijo je bila uradna Nemčija najbrezpogojnej-
ši hlapec Rima. Dan pred svojo revolucijo je brezpogojen hlapec manjših
od Rima, Prusije in Avstrije, kmetavzarskih junkerjev in filistrov. (2MEGA
I,2:177s; MEID I:201s)
Pomembno vprašanje, ki ostaja odprto, je seveda, kaj Marx
pravzaprav zavrača: zagotovo ne vprašanja vesti, te bistvene vsebine
»notranjega farja«, torej neposredne odgovornosti pred Bogom; dru-
gače pa je s konkretno časovno in socialno določenostjo vere ter na njej
temelječe vesti, zlasti elementa pokornosti oblasti. K razmisleku o tem
sili izkušnja nemških protestantov pod nacizmom, kjer se »izpovedujo-
ča Cerkev« s svojo vestjo upre zahtevam vladajoče hierarhije.
VI
Zbornik Deutsch-Französische Jahrbücher prinaša tudi Engelsov
spis, ki je bil bistven za poznejše sodelovanje obeh naslovnih avtorjev:
»Očrti za kritiko nacionalne ekonomije«. Za našo temo je pomemben
naslednji citat:
Merkantilni sistem je imel še neko prostodušno, katoliško direktnost
in nenravnega bistva trgovine niti najmanj ni prikrival. [...] Ko pa je eko-
nomski Luther, Adam Smith, kritiziral dotedanjo ekonomijo, so se stvari
zelo spremenile (2MEGA I,3:473s; MEID I:216s).
Če vemo, da je Smithovo izhodišče moralna teologija, je to Engelso-
vo primerjanje Smitha z Luthrom posebej pomenljivo.
Na to primerjavo se v Pariških rokopisih sklicuje tudi Marx:
Subjektivno bistvo privatne lastnine, privatna lastnina kot zasebstvujo-
ča dejavnost, kot subjekt, kot oseba, je delo. Razume se torej, da je šele na-
cionalna ekonomija, ki je kot svoj princip spoznala delo – Adam Smith –,
torej ni več vedela za privatno lastnino le še kot še eno stanje zunaj človeka,
281
filozofiji. Dan pred reformacijo je bila uradna Nemčija najbrezpogojnej-
ši hlapec Rima. Dan pred svojo revolucijo je brezpogojen hlapec manjših
od Rima, Prusije in Avstrije, kmetavzarskih junkerjev in filistrov. (2MEGA
I,2:177s; MEID I:201s)
Pomembno vprašanje, ki ostaja odprto, je seveda, kaj Marx
pravzaprav zavrača: zagotovo ne vprašanja vesti, te bistvene vsebine
»notranjega farja«, torej neposredne odgovornosti pred Bogom; dru-
gače pa je s konkretno časovno in socialno določenostjo vere ter na njej
temelječe vesti, zlasti elementa pokornosti oblasti. K razmisleku o tem
sili izkušnja nemških protestantov pod nacizmom, kjer se »izpovedujo-
ča Cerkev« s svojo vestjo upre zahtevam vladajoče hierarhije.
VI
Zbornik Deutsch-Französische Jahrbücher prinaša tudi Engelsov
spis, ki je bil bistven za poznejše sodelovanje obeh naslovnih avtorjev:
»Očrti za kritiko nacionalne ekonomije«. Za našo temo je pomemben
naslednji citat:
Merkantilni sistem je imel še neko prostodušno, katoliško direktnost
in nenravnega bistva trgovine niti najmanj ni prikrival. [...] Ko pa je eko-
nomski Luther, Adam Smith, kritiziral dotedanjo ekonomijo, so se stvari
zelo spremenile (2MEGA I,3:473s; MEID I:216s).
Če vemo, da je Smithovo izhodišče moralna teologija, je to Engelso-
vo primerjanje Smitha z Luthrom posebej pomenljivo.
Na to primerjavo se v Pariških rokopisih sklicuje tudi Marx:
Subjektivno bistvo privatne lastnine, privatna lastnina kot zasebstvujo-
ča dejavnost, kot subjekt, kot oseba, je delo. Razume se torej, da je šele na-
cionalna ekonomija, ki je kot svoj princip spoznala delo – Adam Smith –,
torej ni več vedela za privatno lastnino le še kot še eno stanje zunaj človeka,
281
