Page 53 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 53
božidar debenjak
jel je v upravičenost oblasti. Fanatičnost njegovega besa proti ljudstvu
»bo za vedno madež na Luthrovi karakterni podobi«. Ta sodba o Luth-
rovem pamfletu zoper uporne kmete je sprejeta še danes in bi jo težko
spodbijali. Tudi v letošnjem filmu o Luthrovi ženi je tako prikazano.
Da pa bi Luthrovo morebitno molčanje ob puntu kmetov privedlo do
konca reformacije, opominja usoda Wiclifovega nauka, ki so ga teologi
oblasti zavrnili, sklicujoč se na lolarde. Zato Engels dobro povezuje fa-
natični bes pamfleta z neko Luthrovo značajsko potezo.
Za našo temo je zanimiva še Engelsova omemba »Tomaža Münzer-
ja, ... ki je bil resničen demokrat, kolikor je bilo to tisti čas mogoče«
(MEID II:383). V Nemški ideologiji beremo o Luthrovem zavračanju
Epikura (MEW 3:123), da Stirner Sokrata pretvarja v Luthra (MEW
3:130), sledi še obsežen citat iz Hegla o Luthrovem nauku (MEW 3:154);
končno še korekcija Grünove trditve o odnosu Saint-Simona do Luth-
ra (MEW 3:492).
V nadaljevanju do vključno let 1848/49 je sicer več referenc o
krščanstvu, med njimi npr. o socialnih načelih krščanstva (MEW
4:200), ki dopolnjujejo sliko iz Kritike Heglove pravne filozofije. Uvoda,
a specifičnih mest za naslovno temo ni, razen ironičnega prevzema ci-
tata iz Luthrovih Tischreden, kot ga navaja Kölnische Zeitung: »Človek
je kot pijan kmet; če se z ene strani povzpne na konja, telebne na drugi
strani spet z njega.« (MEW 6:29); ta citat ponovno srečamo v Razkritjih
o kölnskem procesu: »Stieberjevim prisegam se godi tako kot Luthrove-
mu kmetu: če se mu z ene strani pomaga na konja, pade na drugi strani
z njega.« (2MEGA I,11:392). Pri Luthru se mesto glasi:
Die welt ist wie ein trunkener baur; hebt man in auff einer seyt in sa-
ttel, so felt er zu andern wieder herab. [Svet je kot pijan kmet; če se ga z ene
strani dvigne na konja, pade na drugi spet dol.]
Na drugem mestu Marx torej citira točneje, ne v verziji Kölnische
Zeitung.
Naša naslovna tema se bo ponovno aktualizirala po porazu
revolucije.
283
jel je v upravičenost oblasti. Fanatičnost njegovega besa proti ljudstvu
»bo za vedno madež na Luthrovi karakterni podobi«. Ta sodba o Luth-
rovem pamfletu zoper uporne kmete je sprejeta še danes in bi jo težko
spodbijali. Tudi v letošnjem filmu o Luthrovi ženi je tako prikazano.
Da pa bi Luthrovo morebitno molčanje ob puntu kmetov privedlo do
konca reformacije, opominja usoda Wiclifovega nauka, ki so ga teologi
oblasti zavrnili, sklicujoč se na lolarde. Zato Engels dobro povezuje fa-
natični bes pamfleta z neko Luthrovo značajsko potezo.
Za našo temo je zanimiva še Engelsova omemba »Tomaža Münzer-
ja, ... ki je bil resničen demokrat, kolikor je bilo to tisti čas mogoče«
(MEID II:383). V Nemški ideologiji beremo o Luthrovem zavračanju
Epikura (MEW 3:123), da Stirner Sokrata pretvarja v Luthra (MEW
3:130), sledi še obsežen citat iz Hegla o Luthrovem nauku (MEW 3:154);
končno še korekcija Grünove trditve o odnosu Saint-Simona do Luth-
ra (MEW 3:492).
V nadaljevanju do vključno let 1848/49 je sicer več referenc o
krščanstvu, med njimi npr. o socialnih načelih krščanstva (MEW
4:200), ki dopolnjujejo sliko iz Kritike Heglove pravne filozofije. Uvoda,
a specifičnih mest za naslovno temo ni, razen ironičnega prevzema ci-
tata iz Luthrovih Tischreden, kot ga navaja Kölnische Zeitung: »Človek
je kot pijan kmet; če se z ene strani povzpne na konja, telebne na drugi
strani spet z njega.« (MEW 6:29); ta citat ponovno srečamo v Razkritjih
o kölnskem procesu: »Stieberjevim prisegam se godi tako kot Luthrove-
mu kmetu: če se mu z ene strani pomaga na konja, pade na drugi strani
z njega.« (2MEGA I,11:392). Pri Luthru se mesto glasi:
Die welt ist wie ein trunkener baur; hebt man in auff einer seyt in sa-
ttel, so felt er zu andern wieder herab. [Svet je kot pijan kmet; če se ga z ene
strani dvigne na konja, pade na drugi spet dol.]
Na drugem mestu Marx torej citira točneje, ne v verziji Kölnische
Zeitung.
Naša naslovna tema se bo ponovno aktualizirala po porazu
revolucije.
283
