Page 54 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 54
razprave, študije
VII
Ob naslonitvi na Zimmermanna napiše Engels poleti 1850 Nem-
ško kmečko vojno. Velik del teksta se dotika vlog Thomasa Müntzer-
ja in Martina Luthra. Najprej je na kratko orisana Müntzerjeva vlo-
ga (MEW 7:339; MEID III:212), njegove izposoje iz mistike (MEW
7:344; MEID III:217). Nato sledi opis treh taborov v sporu: konserva-
tivno-katoliškega, meščansko-zmernega luthrovskega in revolucionar-
nega müntzerjevskega (MEW 7:346; MEID III:222s). Pri opisu nas na
prejšnje omenjanje Luthrovega značaja spomni stavek o njegovem na-
stopu v začetnem spopadu za reformo: »Luthrova krepka kmečka nara-
va si je v tej prvi periodi nastopanja dala duška na najsilovitejši način.«
(MEW 7:347; MEID III:223). Nato Engels opisuje nastanek Luthrove-
ga odgovora na vzpon kmečke vojne, ves čas kot paralelo obnašanja
zmerne stranke v revolucionarnem dogajanju 1848, s kulminacijo v
protikmečkem pamfletu. Zatem opisuje formiranje in stališča Thoma-
sa Müntzerja od zmerno teoloških do radikalizma in udeležbe v kmeč-
ki vojni. Stvarne podatke ves čas črpa iz Zimmermanna, daje pa jim
svojo interpretacijo. Luther večkrat pozove Müntzerja na univerzitet
no disputacijo, a Müntzer se ne odzove. Nato ga Luther naznani obla-
stem kot nevarnega. Müntzer se potem premika po Nemčiji, udeležen v
kmečki vojni do trenutka, ko ga usmrtijo. Čeprav pa je Engelsova sim-
patija ves čas na Müntzerjevi strani, daje vse priznanje Luthru za dejan
ja, ki so sprožila reformacijo.
Engelsove članke za ameriški tisk o revoluciji in kontrarevoluci-
ji v Nemčiji smo že omenili v kontekstu razprav o mladoheglovstvu.
Za našo temo je spet relevantno mesto iz Marxovega 18. brumaira, ki
postavlja Luthra kot vzorec, kako se novo legitimira s sklicevanjem na
vrnitev k staremu pristnemu:
Ljudje delajo svojo lastno zgodovino, toda ne po mili volji v okolišči-
nah, ki bi si jih sami izbrali, temveč v tistih, ki so neposredno navzoče,
dane in podedovane. Tradicija vseh mrtvih rodov leži kot mora na mož-
ganih živečih. In ko se ravno zdi, da so zaposleni s tem, da bodo preobrni-
284
VII
Ob naslonitvi na Zimmermanna napiše Engels poleti 1850 Nem-
ško kmečko vojno. Velik del teksta se dotika vlog Thomasa Müntzer-
ja in Martina Luthra. Najprej je na kratko orisana Müntzerjeva vlo-
ga (MEW 7:339; MEID III:212), njegove izposoje iz mistike (MEW
7:344; MEID III:217). Nato sledi opis treh taborov v sporu: konserva-
tivno-katoliškega, meščansko-zmernega luthrovskega in revolucionar-
nega müntzerjevskega (MEW 7:346; MEID III:222s). Pri opisu nas na
prejšnje omenjanje Luthrovega značaja spomni stavek o njegovem na-
stopu v začetnem spopadu za reformo: »Luthrova krepka kmečka nara-
va si je v tej prvi periodi nastopanja dala duška na najsilovitejši način.«
(MEW 7:347; MEID III:223). Nato Engels opisuje nastanek Luthrove-
ga odgovora na vzpon kmečke vojne, ves čas kot paralelo obnašanja
zmerne stranke v revolucionarnem dogajanju 1848, s kulminacijo v
protikmečkem pamfletu. Zatem opisuje formiranje in stališča Thoma-
sa Müntzerja od zmerno teoloških do radikalizma in udeležbe v kmeč-
ki vojni. Stvarne podatke ves čas črpa iz Zimmermanna, daje pa jim
svojo interpretacijo. Luther večkrat pozove Müntzerja na univerzitet
no disputacijo, a Müntzer se ne odzove. Nato ga Luther naznani obla-
stem kot nevarnega. Müntzer se potem premika po Nemčiji, udeležen v
kmečki vojni do trenutka, ko ga usmrtijo. Čeprav pa je Engelsova sim-
patija ves čas na Müntzerjevi strani, daje vse priznanje Luthru za dejan
ja, ki so sprožila reformacijo.
Engelsove članke za ameriški tisk o revoluciji in kontrarevoluci-
ji v Nemčiji smo že omenili v kontekstu razprav o mladoheglovstvu.
Za našo temo je spet relevantno mesto iz Marxovega 18. brumaira, ki
postavlja Luthra kot vzorec, kako se novo legitimira s sklicevanjem na
vrnitev k staremu pristnemu:
Ljudje delajo svojo lastno zgodovino, toda ne po mili volji v okolišči-
nah, ki bi si jih sami izbrali, temveč v tistih, ki so neposredno navzoče,
dane in podedovane. Tradicija vseh mrtvih rodov leži kot mora na mož-
ganih živečih. In ko se ravno zdi, da so zaposleni s tem, da bodo preobrni-
284
