Page 55 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 55
božidar debenjak
li sebe in reči, ustvarili nekaj, česar še nikoli ni bilo, ravno v takih epohah
revolucionarne krize boječe zaklinjajo duhove preteklosti, naj jim poma-
gajo, si od njih sposojajo imena, bojne parole, kostume, da bi v tej častitljivi
preobleki in s tem sposojenim jezikom izvedli nov prizor svetovne zgodo-
vine. Tako se je Luther maskiral kot apostol Pavel, revolucija iz let 1789–
1814 se je izmenoma drapirala kot rimska republika in rimsko cesarstvo,
in revolucija iz leta 1848 ni znala narediti nič boljšega, kot da tu parodira
leto 1789, tam pa revolucionarno izročilo iz let 1793–95. Tako začetnik, ki
se je naučil nekega novega jezika, tega prevaja nazaj v svoj materni jezik,
ampak duha novega jezika si je usvojil in v njem zmore prosto producirati
šele potem, ko se v njem giblje brez spominjanja nazaj in ko v njem pozabi
na svoj izvorni jezik. (2MEGA I,11:96s; MEID III:452s)
Luther odpira novo poglavje v teologiji, pod vprašaj postavlja stan
je krščanstva in Cerkve svojega časa, toda kot re-formacijo, kot povrni
tev stanja pred deformacijo. In v tem načinu ni edini. Glede na pred-
met Marxove analize – vzpon Louisa Napoleona in nastanek Drugega
cesarstva – so aspekti religije večkrat predmet obravnave, a med njimi
ni reformacije.
Bežne omembe v pamfletu »Veliki možje eksila« za našo interpreta-
cijo nimajo pomena. Publicistika petdesetih let pa se sploh posveča ak-
tualnemu dogajanju.
VIII
Pač pa se Marx ponovno poglobi v študij in kritiko politične eko-
nomije. Nastane množica ekscerptov, o katerih kaj vemo na podlagi
aparata v izšlih zvezkih 2MEGA; izdaja je s padcem berlinskega zidu
ugasnila. Prvič se ekscerpt iz Luthra pojavi v londonskem ekscerptnem
zvezku iz avgusta 1856 (podatek v 2MEGA II,3:3135). V Grundrisse še
ni referenc za Luthra, stvar pa se spremeni že leta 1858 s prvotno ver-
zijo Zur Kritik der politischen Ökonomie; v ohranjenem delu rokopisa
Marx pravi: »der älteste deutsche Nationalökonom, Dr. Martin Luther
285
li sebe in reči, ustvarili nekaj, česar še nikoli ni bilo, ravno v takih epohah
revolucionarne krize boječe zaklinjajo duhove preteklosti, naj jim poma-
gajo, si od njih sposojajo imena, bojne parole, kostume, da bi v tej častitljivi
preobleki in s tem sposojenim jezikom izvedli nov prizor svetovne zgodo-
vine. Tako se je Luther maskiral kot apostol Pavel, revolucija iz let 1789–
1814 se je izmenoma drapirala kot rimska republika in rimsko cesarstvo,
in revolucija iz leta 1848 ni znala narediti nič boljšega, kot da tu parodira
leto 1789, tam pa revolucionarno izročilo iz let 1793–95. Tako začetnik, ki
se je naučil nekega novega jezika, tega prevaja nazaj v svoj materni jezik,
ampak duha novega jezika si je usvojil in v njem zmore prosto producirati
šele potem, ko se v njem giblje brez spominjanja nazaj in ko v njem pozabi
na svoj izvorni jezik. (2MEGA I,11:96s; MEID III:452s)
Luther odpira novo poglavje v teologiji, pod vprašaj postavlja stan
je krščanstva in Cerkve svojega časa, toda kot re-formacijo, kot povrni
tev stanja pred deformacijo. In v tem načinu ni edini. Glede na pred-
met Marxove analize – vzpon Louisa Napoleona in nastanek Drugega
cesarstva – so aspekti religije večkrat predmet obravnave, a med njimi
ni reformacije.
Bežne omembe v pamfletu »Veliki možje eksila« za našo interpreta-
cijo nimajo pomena. Publicistika petdesetih let pa se sploh posveča ak-
tualnemu dogajanju.
VIII
Pač pa se Marx ponovno poglobi v študij in kritiko politične eko-
nomije. Nastane množica ekscerptov, o katerih kaj vemo na podlagi
aparata v izšlih zvezkih 2MEGA; izdaja je s padcem berlinskega zidu
ugasnila. Prvič se ekscerpt iz Luthra pojavi v londonskem ekscerptnem
zvezku iz avgusta 1856 (podatek v 2MEGA II,3:3135). V Grundrisse še
ni referenc za Luthra, stvar pa se spremeni že leta 1858 s prvotno ver-
zijo Zur Kritik der politischen Ökonomie; v ohranjenem delu rokopisa
Marx pravi: »der älteste deutsche Nationalökonom, Dr. Martin Luther
285
