Page 57 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 57
božidar debenjak
V tekstu se še enkrat vrne k Luthru: v denarnih krizah je denar vse,
uporabne vrednote pa veljajo za šaro, igračo, »ali, kot pravi naš doktor
Martin Luther, za gol okras in žrtje«. (2MEGA II,2:208).
V londonskem zvezku VII iz let 1859–63 so izvlečki iz sermona (pri-
dige) o bogatašu in ubogem Lazarju, z letnico izvirnika 1555, in pa iz
velikega navodila duhovnikom, kako naj pridigajo zoper dobičkarstvo,
z letnicama izvirnika 1540 in 1589 (podatki v 2MEGA II,3:3135). Iz-
vlečke iz sermona Marx malo uporablja, izredno obsežne izvlečke iz
navodila pa prenese v rokopisno Kritiko politične ekonomije, v razde-
lek »Teorije o dodani vrednosti (ali: o presežni vrednosti)«. Luthra si
pribeleži tudi v registru zvezka XV (2MEGA II,3:1206), o »Luthrovi na-
ivni polemiki zoper to vraščenost obresti v kapital« z opombo »takoj«
(2MEGA II,3:1522) govori potem na strani 1526s:
Luther je nad Proudhonom. Razlika med izposojanjem in kupovanjem
ni nekaj, kar ga zmede; v obeh enako spozna dobičkarstvo. Kar je drugače
najbolj udarnega v njegovi polemiki, je, da vraščenost obresti v kapital on
pojmuje kot glavno točko napada.
Sledijo navedki. Najprej iz »O kupčiji in dobičkarstvu« (po VI. zvez-
ku Luthrovih del iz leta 1589) z opombo: »(To napisano v času ali na
predvečer kmečke vojne.)« Sledi citat iz bolj sklepnih odstavkov omen-
jenega dela z Marxovim historičnim vstavkom:
In zdaj trgovci na veliko tožijo čez plemiče ali pa roparje [vidi se, za-
kaj so trgovci zoper kmete in viteze, za kneze], ko morajo trgovati z obili-
co blaga in pri tem padejo v ujetništvo, jih pobijejo, izsilijo odkupnino ter
oropajo itn. A ko bi to trpeli zavoljo pravičnosti, bi bili trgovci seveda sve-
ti ljudje. [...] Toda ker se tako velika nepravičnost in nekrščanska kraja ter
ropanje po vsem svetu godi po trgovcih, tudi med njimi samimi: je mar
čudo, če Bog stori, da je tako veliko imetje, nepravično pridobljeno, potem
zopet izgubljeno ali uropano, njih same pa mahnejo po glavi ali ujamejo?
[...] In spodobi se, da bi knezi takšne nepravične kupčije kaznovali z redno
oblastjo ter skrbeli, da njihovih podložnikov ne bi trgovci tako sramotno
287
V tekstu se še enkrat vrne k Luthru: v denarnih krizah je denar vse,
uporabne vrednote pa veljajo za šaro, igračo, »ali, kot pravi naš doktor
Martin Luther, za gol okras in žrtje«. (2MEGA II,2:208).
V londonskem zvezku VII iz let 1859–63 so izvlečki iz sermona (pri-
dige) o bogatašu in ubogem Lazarju, z letnico izvirnika 1555, in pa iz
velikega navodila duhovnikom, kako naj pridigajo zoper dobičkarstvo,
z letnicama izvirnika 1540 in 1589 (podatki v 2MEGA II,3:3135). Iz-
vlečke iz sermona Marx malo uporablja, izredno obsežne izvlečke iz
navodila pa prenese v rokopisno Kritiko politične ekonomije, v razde-
lek »Teorije o dodani vrednosti (ali: o presežni vrednosti)«. Luthra si
pribeleži tudi v registru zvezka XV (2MEGA II,3:1206), o »Luthrovi na-
ivni polemiki zoper to vraščenost obresti v kapital« z opombo »takoj«
(2MEGA II,3:1522) govori potem na strani 1526s:
Luther je nad Proudhonom. Razlika med izposojanjem in kupovanjem
ni nekaj, kar ga zmede; v obeh enako spozna dobičkarstvo. Kar je drugače
najbolj udarnega v njegovi polemiki, je, da vraščenost obresti v kapital on
pojmuje kot glavno točko napada.
Sledijo navedki. Najprej iz »O kupčiji in dobičkarstvu« (po VI. zvez-
ku Luthrovih del iz leta 1589) z opombo: »(To napisano v času ali na
predvečer kmečke vojne.)« Sledi citat iz bolj sklepnih odstavkov omen-
jenega dela z Marxovim historičnim vstavkom:
In zdaj trgovci na veliko tožijo čez plemiče ali pa roparje [vidi se, za-
kaj so trgovci zoper kmete in viteze, za kneze], ko morajo trgovati z obili-
co blaga in pri tem padejo v ujetništvo, jih pobijejo, izsilijo odkupnino ter
oropajo itn. A ko bi to trpeli zavoljo pravičnosti, bi bili trgovci seveda sve-
ti ljudje. [...] Toda ker se tako velika nepravičnost in nekrščanska kraja ter
ropanje po vsem svetu godi po trgovcih, tudi med njimi samimi: je mar
čudo, če Bog stori, da je tako veliko imetje, nepravično pridobljeno, potem
zopet izgubljeno ali uropano, njih same pa mahnejo po glavi ali ujamejo?
[...] In spodobi se, da bi knezi takšne nepravične kupčije kaznovali z redno
oblastjo ter skrbeli, da njihovih podložnikov ne bi trgovci tako sramotno
287
