Page 58 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 58
razprave, študije
odirali. Ker tega ne delajo, pa potrebuje Bog viteze in roparje ter prek njih
kaznuje na trgovcih njihovo nepravičnost, le-oni pa morajo biti njegovi
hudiči: enako kot egiptovsko deželo in ves svet muči s hudiči ali uniču-
je s sovražniki; tako izbija hudobina z drugim hudobinom, ne da bi s tem
dajal razumeti, da so vitezi manjši roparji od trgovcev: da namreč trgovci
dnevno ropajo ves svet, ko pa en vitez v enem letu enkrat ali dvakrat oro-
pa enega ali dva.
[...] Kralji in knezi naj bi pogledati semkaj noter in se temu po strogi
pravici uprli. Slišim pa, da imajo svoj delež pri tem in gre po Izaijevem iz-
reku (Iz 1:23): 'Tvoji knezi so postali pajdaši tatov.' Tačas dajo obešati ta-
tove, ki so ukradli cekin ali pol cekina, in sklepajo posle s tistimi, ki ropa-
jo ves svet in kradejo več kot vsi drugi, da bi le ostal resničen pregovor:
Tatovi obešajo tatiče; in kakor je govoril rimski senator Katon: Mali ta-
tovi tiče v ječi in v kladah, očitni tatovi pa hodijo v zlatu in svili. Kaj pa bo
naposled na to rekel Bog? Naredil bo to, o čemer govori pri Ezekielu [Ezk
22:20], kneze in trgovce, enega tatu z drugim bo raztopil drugega v dru-
gega, kot svinec in kositer, prav tako kot pogori kako mesto, tako da ne
bo ne knezov ne trgovcev več, kot se tudi bojim, da je to že pred vrati. Pa
saj se ne mislimo poboljšati, naj bosta greh in nepravičnost še tako velika.
Pa tudi nepravičnosti ne more pustiti nekaznovane.« (Tukaj stojim, 170,
dopolnjeno)
Pod naslovom »Dobičkarstvo. Obrestovani kapital« zdaj Marx brez
navedbe vira uvršča citat iz navodila fararjem:
[...] bilo mi je povedano, da zdaj letno na slehernem leipziškem semnju
jemljejo deset cekinov, to je trideset odstotkov. Nekateri temu dodajajo še
neumburški semenj, da tam postane štirideset odstotkov; ali jih je več, tega
ne vem. Bognasvaruj, kam za hudiča nas nazadnje to še pelje? To niso me-
sečne obresti ali centesimae, kar je letno dvanajst odstotkov, temveč tre-
centesimae in še več, to je na mesec tri cekine in tri groše. Temu se ne reče
letne obresti, tudi ne mesečne obresti, temveč tedenske obresti, pravo ju-
dovsko dnevno oderuštvo. Kdor torej zdaj ima v Leipzigu sto florinov, ta
jemlje letno štirideset, to se pravi, da kmeta ali meščana požre v enem letu.
Če ima tisoč florinov, vzame letno štiristo florinov. To se pravi, v enem letu
288
odirali. Ker tega ne delajo, pa potrebuje Bog viteze in roparje ter prek njih
kaznuje na trgovcih njihovo nepravičnost, le-oni pa morajo biti njegovi
hudiči: enako kot egiptovsko deželo in ves svet muči s hudiči ali uniču-
je s sovražniki; tako izbija hudobina z drugim hudobinom, ne da bi s tem
dajal razumeti, da so vitezi manjši roparji od trgovcev: da namreč trgovci
dnevno ropajo ves svet, ko pa en vitez v enem letu enkrat ali dvakrat oro-
pa enega ali dva.
[...] Kralji in knezi naj bi pogledati semkaj noter in se temu po strogi
pravici uprli. Slišim pa, da imajo svoj delež pri tem in gre po Izaijevem iz-
reku (Iz 1:23): 'Tvoji knezi so postali pajdaši tatov.' Tačas dajo obešati ta-
tove, ki so ukradli cekin ali pol cekina, in sklepajo posle s tistimi, ki ropa-
jo ves svet in kradejo več kot vsi drugi, da bi le ostal resničen pregovor:
Tatovi obešajo tatiče; in kakor je govoril rimski senator Katon: Mali ta-
tovi tiče v ječi in v kladah, očitni tatovi pa hodijo v zlatu in svili. Kaj pa bo
naposled na to rekel Bog? Naredil bo to, o čemer govori pri Ezekielu [Ezk
22:20], kneze in trgovce, enega tatu z drugim bo raztopil drugega v dru-
gega, kot svinec in kositer, prav tako kot pogori kako mesto, tako da ne
bo ne knezov ne trgovcev več, kot se tudi bojim, da je to že pred vrati. Pa
saj se ne mislimo poboljšati, naj bosta greh in nepravičnost še tako velika.
Pa tudi nepravičnosti ne more pustiti nekaznovane.« (Tukaj stojim, 170,
dopolnjeno)
Pod naslovom »Dobičkarstvo. Obrestovani kapital« zdaj Marx brez
navedbe vira uvršča citat iz navodila fararjem:
[...] bilo mi je povedano, da zdaj letno na slehernem leipziškem semnju
jemljejo deset cekinov, to je trideset odstotkov. Nekateri temu dodajajo še
neumburški semenj, da tam postane štirideset odstotkov; ali jih je več, tega
ne vem. Bognasvaruj, kam za hudiča nas nazadnje to še pelje? To niso me-
sečne obresti ali centesimae, kar je letno dvanajst odstotkov, temveč tre-
centesimae in še več, to je na mesec tri cekine in tri groše. Temu se ne reče
letne obresti, tudi ne mesečne obresti, temveč tedenske obresti, pravo ju-
dovsko dnevno oderuštvo. Kdor torej zdaj ima v Leipzigu sto florinov, ta
jemlje letno štirideset, to se pravi, da kmeta ali meščana požre v enem letu.
Če ima tisoč florinov, vzame letno štiristo florinov. To se pravi, v enem letu
288
