Page 59 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 59
božidar debenjak
je požrl viteza ali bogatega plemiča. Če ima desettisoč, vzame letno štiri-
tisoč, to se pravi, da je v enem letu požrl bogatega grofa. Če jih ima stoti-
soč, kot to mora biti pri največjih trgovcih, vzame letno štiridesettisoč. To
se pravi, da je v enem letu požrl velikega bogatega kneza. Če ima desetkrat
stotisoč, vzame letno štiristotisoč. To se pravi, v enem letu je požrl velikega
kralja, pri tem pa ne trpi nobene nevarnosti, ne za telo, ne za blago, ne dela
nič, sedi za pečjo in peče jabolka. Tako bi mogel ropar stoličar sedeti doma
in v desetih letih požreti ves svet. (Iz rokopisa prevoda, odstavek F41)
Sledi še citat iz sermona:
Bogataša ne smemo motriti po njegovem zunanjem obnašanju, saj ima
ovčji kožuh in njegovo življenje ima lep lesk in sijaj, volka pa mojstrsko
skriva. Kajti evangelij ga ne obtožuje, da je zagrešil zakonolom, umor, rop,
zlodelo ali karkoli že, kar bi svet ali pamet mogla grajati. V svojem življen-
ju je bil pač tako častivreden kot oni farizej, ki se je dvakrat na teden pos-
til in ni bil tak kot drugi ljudje. (iz prevoda, odstavek L5)
Marx komentira:
Luther nam tu pove, prek česa nastane oderuški kapital: ruiniranje
meščana (malomeščana in kmeta), viteza, plemstva, knezov. Na eni strani
mu priteka presežno [surplus] delo in zraven delovni pogoji malih mestnja-
nov [Pfahlbürger], kmetov, članov cehov, skratka malega blagovnega pro-
ducenta, ki potrebuje denar, npr. da plača, preden pretvori svoje blago v
denar, in da neke od svojih delovnih pogojev že sam kupi itn. Na drugi
strani od posestnikov rente, katero si prisvoji; torej od zapravljive, uživaš-
ke richesse. (2MEGA II,3.4:1527s)
Marx potem to analizo razvija naprej. A že njen prvi stavek pove,
da je Luther uvidel, kako finančni kapital ruinira; na začetku procesa
je videl to, kar je še danes množična izkušnja. Po dveh straneh lastnih
izvajanj se Marx vrne k navajanju iz navodila fararjem. Še enkrat pove,
da se Luther ne pusti zavesti temu, kar je zavedlo Proudhona: oblikovni
289
je požrl viteza ali bogatega plemiča. Če ima desettisoč, vzame letno štiri-
tisoč, to se pravi, da je v enem letu požrl bogatega grofa. Če jih ima stoti-
soč, kot to mora biti pri največjih trgovcih, vzame letno štiridesettisoč. To
se pravi, da je v enem letu požrl velikega bogatega kneza. Če ima desetkrat
stotisoč, vzame letno štiristotisoč. To se pravi, v enem letu je požrl velikega
kralja, pri tem pa ne trpi nobene nevarnosti, ne za telo, ne za blago, ne dela
nič, sedi za pečjo in peče jabolka. Tako bi mogel ropar stoličar sedeti doma
in v desetih letih požreti ves svet. (Iz rokopisa prevoda, odstavek F41)
Sledi še citat iz sermona:
Bogataša ne smemo motriti po njegovem zunanjem obnašanju, saj ima
ovčji kožuh in njegovo življenje ima lep lesk in sijaj, volka pa mojstrsko
skriva. Kajti evangelij ga ne obtožuje, da je zagrešil zakonolom, umor, rop,
zlodelo ali karkoli že, kar bi svet ali pamet mogla grajati. V svojem življen-
ju je bil pač tako častivreden kot oni farizej, ki se je dvakrat na teden pos-
til in ni bil tak kot drugi ljudje. (iz prevoda, odstavek L5)
Marx komentira:
Luther nam tu pove, prek česa nastane oderuški kapital: ruiniranje
meščana (malomeščana in kmeta), viteza, plemstva, knezov. Na eni strani
mu priteka presežno [surplus] delo in zraven delovni pogoji malih mestnja-
nov [Pfahlbürger], kmetov, članov cehov, skratka malega blagovnega pro-
ducenta, ki potrebuje denar, npr. da plača, preden pretvori svoje blago v
denar, in da neke od svojih delovnih pogojev že sam kupi itn. Na drugi
strani od posestnikov rente, katero si prisvoji; torej od zapravljive, uživaš-
ke richesse. (2MEGA II,3.4:1527s)
Marx potem to analizo razvija naprej. A že njen prvi stavek pove,
da je Luther uvidel, kako finančni kapital ruinira; na začetku procesa
je videl to, kar je še danes množična izkušnja. Po dveh straneh lastnih
izvajanj se Marx vrne k navajanju iz navodila fararjem. Še enkrat pove,
da se Luther ne pusti zavesti temu, kar je zavedlo Proudhona: oblikovni
289
