Page 78 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 78
razprave, študije
življenje, razumevanje njegovih zelo usodnih odločitev, tudi takrat, ko
se je navdušil za socializem in se je zato moral pred nacizmom leta 1934
celo umakniti v Ameriko, da je sploh preživel.
Leta 1932 je namreč dokončal knjigo z naslovom Die sozialistische
Entscheidung (Socialistična odločitev), vendar so nacisti njeno izdajo
preprečili. Tillich se ni bal ostro nastopiti proti vsem tistim, ki so rasno
teorijo povezovali s svetopisemskim naukom o stvarjenju. Zato je pro-
testantizem svaril:
Odkrita ali skrivna povezava protestantske cerkve z nacionalsocial
istično stranko, da bi zatrli socializem in premagali katolicizem, mora
spričo današnjega porasta cerkvene moči voditi k bodočemu razkroju
nemškega protestantizma. (Tillich [1972] 1959–75, 13:178–79)
Kajti: »Protestantizem, ki je odprt do nacionalsocializma in ki za
vrže socializem, je na tem, da ponovno izda svojo nalogo v svetu.« (Til-
lich [1972] 1959–75, 13:177) Zato odločno zahteva:
Protestantizem mora potrditi svoj preroško-krščanski značaj tako, da
poganstvu kljukastega križa zoperstavi krščanstvo križa. Izpričati mora,
da so v kljukastem križu narod, rasa, kri, oblast v svoji svetosti poteptani
in postavljeni pred sodbo. (Tillich [1972] 1959–75, 13:178)
Bil je prvi nejudovski univerzitetni profesor, ki so ga odstavili z uni-
verze, saj se je zelo očitno zavzemal za pravice študentov judovske-
ga porekla in pri tem ostro ter javno nasprotoval izgredom nacistič-
no usmerjenih študentov. Od svoje emigracije naprej, za katero se je
odločil tudi po nasvetu Maxa Horkheimerja, ki je že predvidel vse ne-
varnosti in posledice vedno bolj bližajočega se nacizma, je deloval po
različnih ameriških univerzah. Po vojni je prihajal občasno predavat v
Nemčijo, kamor se s svojo družino za stalno ni več vrnil.
Ko skušamo razumeti njegovo držo, takoj vidimo, kako očiten je
vpliv teologije na njegovo dojemanje sveta. Tillich še posebej opozar-
ja na svojo nagnjenost k Svetemu pismu, najprej k Stari zavezi, namreč
308
življenje, razumevanje njegovih zelo usodnih odločitev, tudi takrat, ko
se je navdušil za socializem in se je zato moral pred nacizmom leta 1934
celo umakniti v Ameriko, da je sploh preživel.
Leta 1932 je namreč dokončal knjigo z naslovom Die sozialistische
Entscheidung (Socialistična odločitev), vendar so nacisti njeno izdajo
preprečili. Tillich se ni bal ostro nastopiti proti vsem tistim, ki so rasno
teorijo povezovali s svetopisemskim naukom o stvarjenju. Zato je pro-
testantizem svaril:
Odkrita ali skrivna povezava protestantske cerkve z nacionalsocial
istično stranko, da bi zatrli socializem in premagali katolicizem, mora
spričo današnjega porasta cerkvene moči voditi k bodočemu razkroju
nemškega protestantizma. (Tillich [1972] 1959–75, 13:178–79)
Kajti: »Protestantizem, ki je odprt do nacionalsocializma in ki za
vrže socializem, je na tem, da ponovno izda svojo nalogo v svetu.« (Til-
lich [1972] 1959–75, 13:177) Zato odločno zahteva:
Protestantizem mora potrditi svoj preroško-krščanski značaj tako, da
poganstvu kljukastega križa zoperstavi krščanstvo križa. Izpričati mora,
da so v kljukastem križu narod, rasa, kri, oblast v svoji svetosti poteptani
in postavljeni pred sodbo. (Tillich [1972] 1959–75, 13:178)
Bil je prvi nejudovski univerzitetni profesor, ki so ga odstavili z uni-
verze, saj se je zelo očitno zavzemal za pravice študentov judovske-
ga porekla in pri tem ostro ter javno nasprotoval izgredom nacistič-
no usmerjenih študentov. Od svoje emigracije naprej, za katero se je
odločil tudi po nasvetu Maxa Horkheimerja, ki je že predvidel vse ne-
varnosti in posledice vedno bolj bližajočega se nacizma, je deloval po
različnih ameriških univerzah. Po vojni je prihajal občasno predavat v
Nemčijo, kamor se s svojo družino za stalno ni več vrnil.
Ko skušamo razumeti njegovo držo, takoj vidimo, kako očiten je
vpliv teologije na njegovo dojemanje sveta. Tillich še posebej opozar-
ja na svojo nagnjenost k Svetemu pismu, najprej k Stari zavezi, namreč
308
