Page 82 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 82
razprave, študije
častnega delovanja, pa tudi smisel zakramentov. (Tillich [1962a] 1959–75,
12:44)
Zato svetost ne dopušča malikovanja in z vsem velja tukaj najprej
upoštevati starozavezno svarilo Ne delaj si rezane podobe (2 Mz 20,4).
Tillichova teonomno naravnana misel odkriva svetost te že zdavnaj iz-
rečene modrosti.
Filozofski pristop isto kot logos o biti in bit znotraj teologije prejme
le specifičnejšo oznako, namreč da je to, kar je in ostaja brezpogojno.
Tillich natančno opiše:
Pojem »brezpogojen« oziroma »brezpogojno« je abstrakcija tistega, kar
je izraženo v mnogih svetopisemskih besedah ali v véliki religiozni lite-
raturi. Brezpogojno je kvaliteta, nikakršno bitje. Označuje to, kar se nas
tiče nazadnje in zato brezpogojno, pa naj to poimenujeno »Bog« ali »bit
po sebi« ali »resnica po sebi« ali kakršno koli že ime mu damo. Popolno-
ma zmotno bi bilo, če bi brezpogojno razumeli kot bitje, o čigar eksistenci
bi se lahko prerekali. Kdor govori o eksistenci brezpogojnega, je popolno-
ma napačno razumel smisel pojma. Brezpogojno je kvaliteta, ki jo izkusi-
mo v srečanju s stvarnostjo, na primer značaj brezpogojnosti glasu vesti,
tako logične kot tudi nravne. (Tillich [1963] 1959–75, 6:9)
Tako Tillichova filozofska teologija kot filozofija religije sprašujeta
(Tillich [1978] 1959–75, 5:133) o brezpogojnem v smislu kvalitete in ne
bitja.
Sama filozofija religije vključuje dvojno vprašanje, in sicer vprašan
je po bistvu in resnici religije; pristop k prvemu vprašanju je bolj empi-
rične narave, k drugemu spekulativne. Tillich ostaja ves čas dosleden,
ko gre za razumevanje bistva religije, ki je po njegovem »usmerjenost k
brezpogojnemu« (Tillich [1959] 1959–75, 1:320) oziroma »usmerjenost
duha k brezpogojnemu smislu« (Tillich [1959] 1959–75, 1:329). Takšno
pojmovanje religije, ki ga je podal že leta 1925 v članku z naslovom Filo-
zofija religije, se pojavlja v poznejših, še tako različnih kontekstih. Celo
trideset let pozneje v Sistematski teologiji poudarja, da je bila krščanska
312
častnega delovanja, pa tudi smisel zakramentov. (Tillich [1962a] 1959–75,
12:44)
Zato svetost ne dopušča malikovanja in z vsem velja tukaj najprej
upoštevati starozavezno svarilo Ne delaj si rezane podobe (2 Mz 20,4).
Tillichova teonomno naravnana misel odkriva svetost te že zdavnaj iz-
rečene modrosti.
Filozofski pristop isto kot logos o biti in bit znotraj teologije prejme
le specifičnejšo oznako, namreč da je to, kar je in ostaja brezpogojno.
Tillich natančno opiše:
Pojem »brezpogojen« oziroma »brezpogojno« je abstrakcija tistega, kar
je izraženo v mnogih svetopisemskih besedah ali v véliki religiozni lite-
raturi. Brezpogojno je kvaliteta, nikakršno bitje. Označuje to, kar se nas
tiče nazadnje in zato brezpogojno, pa naj to poimenujeno »Bog« ali »bit
po sebi« ali »resnica po sebi« ali kakršno koli že ime mu damo. Popolno-
ma zmotno bi bilo, če bi brezpogojno razumeli kot bitje, o čigar eksistenci
bi se lahko prerekali. Kdor govori o eksistenci brezpogojnega, je popolno-
ma napačno razumel smisel pojma. Brezpogojno je kvaliteta, ki jo izkusi-
mo v srečanju s stvarnostjo, na primer značaj brezpogojnosti glasu vesti,
tako logične kot tudi nravne. (Tillich [1963] 1959–75, 6:9)
Tako Tillichova filozofska teologija kot filozofija religije sprašujeta
(Tillich [1978] 1959–75, 5:133) o brezpogojnem v smislu kvalitete in ne
bitja.
Sama filozofija religije vključuje dvojno vprašanje, in sicer vprašan
je po bistvu in resnici religije; pristop k prvemu vprašanju je bolj empi-
rične narave, k drugemu spekulativne. Tillich ostaja ves čas dosleden,
ko gre za razumevanje bistva religije, ki je po njegovem »usmerjenost k
brezpogojnemu« (Tillich [1959] 1959–75, 1:320) oziroma »usmerjenost
duha k brezpogojnemu smislu« (Tillich [1959] 1959–75, 1:329). Takšno
pojmovanje religije, ki ga je podal že leta 1925 v članku z naslovom Filo-
zofija religije, se pojavlja v poznejših, še tako različnih kontekstih. Celo
trideset let pozneje v Sistematski teologiji poudarja, da je bila krščanska
312
