Page 83 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 83
cvetka hedžet tÓth
misel v vseh časih naravnana na to, kar se nas brezpogojno tiče. Sámo
vprašanje o resnici religije je že vključeno v odgovor na vprašanje po
bistv u religije, zato »vprašanje po bistvu in vprašanje po resnici religije
sovpadata« (Tillich [1959] 1959–75, 1:328). Zdaj je dobil Tillich še pod-
lago za razumevanje vere, ki je po njegovem »v vseh funkcijah duha de-
lujoči obrat k brezpogojnemu« (Tillich [1959] 1959–75, 1:331).
Vendar to, kar je brezpogojno, ne more nikdar biti »predmet, tem-
več le simbol, v katerem vidimo in hočemo imeti brezpogojno«. »Vera
je usmerjenost k brezpogojnemu s pomočjo simbolov, ki izhajajo iz po-
gojnega. Torej ima vsako dejanje vere dvojen pomen: usmerjen je nepo
sredno na objekt svetega. Vendar s tem ne misli objekta, temveč brez-
pogojno, ki je simbolno izraženo v objektu. Vera presega neposrednost
vsake stvari in je usmerjenost k temelju in breztemeljnosti, na kateri
vsaka stvar sloni.« (Tillich [1959] 1959–75, 1:332) Vera torej vedno gra-
di na simbolnem dojemanju, v katerem sploh ne gre več za to, kaj je in
kar ni resnično kot objekt, ampak, in zdaj Tillich izrecno svari, samo
»za obrat k brezpogojnemu« (Tillich [1959] 1959–75, 1:331).
Ontologija in antropologija politike
Tillichove nazore je nujno predstaviti tudi v kontekstu njegove po-
litične filozofije oziroma antropologije politike, ki je kar najbolj vpe-
ta v celoto njegove misli, še posebej na ravni ontologija – antropologija
– etika. Naj tu poudarim, da so meje med etizacijo in politizacijo sveta
pri njem zelo krhke, kot deklarirani mislec na meji je to tudi zavestno
do kraja počel.
Kaj pomeni politika za nekoga, ki je sicer teoretik, vendar na vsa-
kem koraku soočen z demoničnim vplivom politizacije, ki je grozlji-
vo zaznamovala 20. stoletje? To stoletje je bilo zasvojeno s politiko in
še dolgo bomo razpravljali o tem, če je nujni konec obdobja, ki se ime-
nuje moderna, politizacija, utemeljena s konceptom uma, ki se izteče v
nekaj ne-umnega in proti-umnega. Obdobje pač, ki je mislilo napredek
bolj s politiko kot ta naš zdajšnji trenutek, ki v nekaterih zelo pomemb-
313
misel v vseh časih naravnana na to, kar se nas brezpogojno tiče. Sámo
vprašanje o resnici religije je že vključeno v odgovor na vprašanje po
bistv u religije, zato »vprašanje po bistvu in vprašanje po resnici religije
sovpadata« (Tillich [1959] 1959–75, 1:328). Zdaj je dobil Tillich še pod-
lago za razumevanje vere, ki je po njegovem »v vseh funkcijah duha de-
lujoči obrat k brezpogojnemu« (Tillich [1959] 1959–75, 1:331).
Vendar to, kar je brezpogojno, ne more nikdar biti »predmet, tem-
več le simbol, v katerem vidimo in hočemo imeti brezpogojno«. »Vera
je usmerjenost k brezpogojnemu s pomočjo simbolov, ki izhajajo iz po-
gojnega. Torej ima vsako dejanje vere dvojen pomen: usmerjen je nepo
sredno na objekt svetega. Vendar s tem ne misli objekta, temveč brez-
pogojno, ki je simbolno izraženo v objektu. Vera presega neposrednost
vsake stvari in je usmerjenost k temelju in breztemeljnosti, na kateri
vsaka stvar sloni.« (Tillich [1959] 1959–75, 1:332) Vera torej vedno gra-
di na simbolnem dojemanju, v katerem sploh ne gre več za to, kaj je in
kar ni resnično kot objekt, ampak, in zdaj Tillich izrecno svari, samo
»za obrat k brezpogojnemu« (Tillich [1959] 1959–75, 1:331).
Ontologija in antropologija politike
Tillichove nazore je nujno predstaviti tudi v kontekstu njegove po-
litične filozofije oziroma antropologije politike, ki je kar najbolj vpe-
ta v celoto njegove misli, še posebej na ravni ontologija – antropologija
– etika. Naj tu poudarim, da so meje med etizacijo in politizacijo sveta
pri njem zelo krhke, kot deklarirani mislec na meji je to tudi zavestno
do kraja počel.
Kaj pomeni politika za nekoga, ki je sicer teoretik, vendar na vsa-
kem koraku soočen z demoničnim vplivom politizacije, ki je grozlji-
vo zaznamovala 20. stoletje? To stoletje je bilo zasvojeno s politiko in
še dolgo bomo razpravljali o tem, če je nujni konec obdobja, ki se ime-
nuje moderna, politizacija, utemeljena s konceptom uma, ki se izteče v
nekaj ne-umnega in proti-umnega. Obdobje pač, ki je mislilo napredek
bolj s politiko kot ta naš zdajšnji trenutek, ki v nekaterih zelo pomemb-
313
