Page 84 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 84
razprave, študije
nih vidikih napredka bolj izpostavlja kulturo in etiko. Odkar je na sve-
tu politika, vemo, da je pač taka, da se na njenem področju nikdar nič
ne nadgrajuje, ampak sesuva, kulturi in etiki seveda pripada nekaj več-
nostnega in trajnega. In očitno se nam je tega zahotelo na začetku no-
vega tisočletja.
Tillich v svoji že omenjeni avtobiografiji z naslovom Na meji, ki je
izšla v nemščini leta 1962 in kjer svoje bivanje opisuje kot vedno in z
vsem na meji, tudi med teorijo in prakso, pojasnjuje, da so ga šele do-
godki proti koncu prve svetovne vojne, ko je prišlo do revolucije, resno
soočili s politiko. Tako kot večina nemških intelektualcev je bil Tillich
pred vojno povsem ravnodušen do politike, tudi sicer navzoč občutek
socialne krivde se pri njem ni razvil oziroma »konkretiziral v politič-
ni volji« (Tillich [1962a] 1959–75, 12:23). Soočenje z grozotami vojne in
zmagovito revolucijo je zelo načelo odnos med teorijo in prakso, kar po
njegovem ni moglo ostati brez posledic za ustroj in delovanje univer-
ze, zato je svaril:
Meja med teorijo in prakso je postala prizorišče boja, kjer se bo odlo-
čala usoda prihodnjih univerz in s tem humanistična omika kulturnih de-
žel. (Tillich [1962a] 1959–75, 12:25)
Vsekakor ne bo dobrodošla preveč spolitizirana univerza, kajti kot
opozarja Tillich, iz tega dejstva izhaja, da je potem teorija podrejena po-
litiki, celo žrtvovana. Vemo, da je še nedavno deklarirano načelo enot
nosti med teorijo in prakso teorijo povsem odrinilo, celo do te mere, da
je prešla v taktiko, in to je konec teorije.
Tillich se zaveda, da so posledice konkretnih zgodovinskih dejstev
daljnosežne in za njegovo osebno teoretsko delo usodne. Oba prispev-
ka, tako Na meji kot Avtobiografska premišljevanja, opozarjata, da je
politično dogajanje takratne dobe povsem zaznamovalo njegovo bivan
je in da so vprašanja, povezana s politiko, pomenila biti ali ne biti, živ-
ljenje ali smrt. To dejstvo je zelo pomembno, kajti če je vodilni motiv
glede politične misli preživetje oziroma sploh možnost izogniti se na-
silni smrti, potem od generacije ljudi, ki so to morali izkusiti v svojem
314
nih vidikih napredka bolj izpostavlja kulturo in etiko. Odkar je na sve-
tu politika, vemo, da je pač taka, da se na njenem področju nikdar nič
ne nadgrajuje, ampak sesuva, kulturi in etiki seveda pripada nekaj več-
nostnega in trajnega. In očitno se nam je tega zahotelo na začetku no-
vega tisočletja.
Tillich v svoji že omenjeni avtobiografiji z naslovom Na meji, ki je
izšla v nemščini leta 1962 in kjer svoje bivanje opisuje kot vedno in z
vsem na meji, tudi med teorijo in prakso, pojasnjuje, da so ga šele do-
godki proti koncu prve svetovne vojne, ko je prišlo do revolucije, resno
soočili s politiko. Tako kot večina nemških intelektualcev je bil Tillich
pred vojno povsem ravnodušen do politike, tudi sicer navzoč občutek
socialne krivde se pri njem ni razvil oziroma »konkretiziral v politič-
ni volji« (Tillich [1962a] 1959–75, 12:23). Soočenje z grozotami vojne in
zmagovito revolucijo je zelo načelo odnos med teorijo in prakso, kar po
njegovem ni moglo ostati brez posledic za ustroj in delovanje univer-
ze, zato je svaril:
Meja med teorijo in prakso je postala prizorišče boja, kjer se bo odlo-
čala usoda prihodnjih univerz in s tem humanistična omika kulturnih de-
žel. (Tillich [1962a] 1959–75, 12:25)
Vsekakor ne bo dobrodošla preveč spolitizirana univerza, kajti kot
opozarja Tillich, iz tega dejstva izhaja, da je potem teorija podrejena po-
litiki, celo žrtvovana. Vemo, da je še nedavno deklarirano načelo enot
nosti med teorijo in prakso teorijo povsem odrinilo, celo do te mere, da
je prešla v taktiko, in to je konec teorije.
Tillich se zaveda, da so posledice konkretnih zgodovinskih dejstev
daljnosežne in za njegovo osebno teoretsko delo usodne. Oba prispev-
ka, tako Na meji kot Avtobiografska premišljevanja, opozarjata, da je
politično dogajanje takratne dobe povsem zaznamovalo njegovo bivan
je in da so vprašanja, povezana s politiko, pomenila biti ali ne biti, živ-
ljenje ali smrt. To dejstvo je zelo pomembno, kajti če je vodilni motiv
glede politične misli preživetje oziroma sploh možnost izogniti se na-
silni smrti, potem od generacije ljudi, ki so to morali izkusiti v svojem
314
