Page 88 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 88
razprave, študije
sejo korenine obojega, tega iz česar izhaja vse politično mišljenje. (Tillich
[1962b] 1959–75, 2:227)
Po tej plati vidimo, da gre Tillichovi politični filozofiji za konkretno
filozofijo, ki sicer prehaja v delovanje, vendar z etičnimi sredstvi.
Naredite mi to deželo spet …
Človek se že ob rojstvu znajde v razmerah, ki si jih ne izbere sam,
postavljen je vanje in zaradi tega sledi povsem človeško vprašanje, od
kod, in ravno ta »od kod« kot vprašanje izvora je podlaga za vsak mit.
»Tako v vsem mitu odzvanja zakon krožnega toka rojstva in smrti. Ves
mit je mit o izvoru, je odgovor na vprašanje od kod in izraz tičanja v
izvoru in v vezanosti na njegovo moč. – Izvorno mitska zavest je te-
melj vsega konservativnega in romantičnega mišljenja v politiki.« (Til
lich [1962b] 1959–75, 2:227) Zato Tillich sam opozarja, da k razumeva-
nju politike spada še del, kjer razmišlja »o politični romantiki« (Tillich
[1962b] 1959–75, 2:224), in po njegovem tudi velja začeti s tem poglav-
jem, naslovljenim kot Protestantizem in politična romantika.
Sama politična romantika »je več kot zgodovinsko pogojena politič-
na teorija«.
Politična romantika je temeljna politična drža, človeška možnost na-
sploh. Razlikujemo lahko med dvema temeljnima držama človeka, prva je
utemeljena v njegovi danosti, druga v njegovi človečnosti. Prva je usmerje-
na na 'odkod', druga usmeritev na 'čemu'. (Tillich [1962b] 1959–75, 2:209)1
Pri tem Tillich opozarja, da je samo »vprašanje 'čemu' vprašanje po
zastavljenem cilju« (Tillich [1962b] 1959–75, 2:229). Svetost izvora in
svetost zadanega cilja sta tesno prepleteni. Res je, da se svojemu izvo-
ru ne moremo odtegniti, vračamo se k njemu, vendar se z močjo svoje
1 V kurziv postavil Tillich sam.
318
sejo korenine obojega, tega iz česar izhaja vse politično mišljenje. (Tillich
[1962b] 1959–75, 2:227)
Po tej plati vidimo, da gre Tillichovi politični filozofiji za konkretno
filozofijo, ki sicer prehaja v delovanje, vendar z etičnimi sredstvi.
Naredite mi to deželo spet …
Človek se že ob rojstvu znajde v razmerah, ki si jih ne izbere sam,
postavljen je vanje in zaradi tega sledi povsem človeško vprašanje, od
kod, in ravno ta »od kod« kot vprašanje izvora je podlaga za vsak mit.
»Tako v vsem mitu odzvanja zakon krožnega toka rojstva in smrti. Ves
mit je mit o izvoru, je odgovor na vprašanje od kod in izraz tičanja v
izvoru in v vezanosti na njegovo moč. – Izvorno mitska zavest je te-
melj vsega konservativnega in romantičnega mišljenja v politiki.« (Til
lich [1962b] 1959–75, 2:227) Zato Tillich sam opozarja, da k razumeva-
nju politike spada še del, kjer razmišlja »o politični romantiki« (Tillich
[1962b] 1959–75, 2:224), in po njegovem tudi velja začeti s tem poglav-
jem, naslovljenim kot Protestantizem in politična romantika.
Sama politična romantika »je več kot zgodovinsko pogojena politič-
na teorija«.
Politična romantika je temeljna politična drža, človeška možnost na-
sploh. Razlikujemo lahko med dvema temeljnima držama človeka, prva je
utemeljena v njegovi danosti, druga v njegovi človečnosti. Prva je usmerje-
na na 'odkod', druga usmeritev na 'čemu'. (Tillich [1962b] 1959–75, 2:209)1
Pri tem Tillich opozarja, da je samo »vprašanje 'čemu' vprašanje po
zastavljenem cilju« (Tillich [1962b] 1959–75, 2:229). Svetost izvora in
svetost zadanega cilja sta tesno prepleteni. Res je, da se svojemu izvo-
ru ne moremo odtegniti, vračamo se k njemu, vendar se z močjo svoje
1 V kurziv postavil Tillich sam.
318
