Page 92 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 92
razprave, študije
ločen univerzalizem, ki po Tillichovi presoji povleče za seboj še ra-
zumevanje absolutnega oziroma brezpogojno resničnega in kar sploh
omogoča bit in smisel tega, kar imenuje sveto. Sklenjena eksplikacija
pojma kairos se glasi:
Kairos pomeni »izpolnjeni čas«, konkreten zgodovinski trenutek in v
preroškem smislu »časovno polnost«, ko tisto, kar je večno, prodre v čas.
Kairos torej ni kakor koli izpolnjen trenutek, spremenljivi del časovnega
poteka, temveč je čas, kolikor se v njem izpolni naravnost celota pomena,
kolikor je usoda. Gledati na čas kot kairos pomeni obravnavati ga v smislu
neizbežne odločitve, neizogibne odgovornosti, to je obravnavati ga v duhu
preroštva. (Tillich [1962b] 1959–75, 2:33)
Posredno kairos vključuje zgodbo o času, ko linearnost kljubuje
cikličnosti; večno vračanje enakega, ki ga pooseblja kronos, je soočeno
z zgodovino, kjer pojem napredka, svobode in pravičnosti prevprašu-
jeta kvaliteto bivajočega v njegovi tudi najsurovejši naravni in zgodo-
vinski danosti. Ne nazadnje gre za poskus ohranjanja večnosti in biti
same pred grozo niča.
Ravno zaradi tega je zelo pogosta tema Tillichovih razmišljanj po-
gum za bivanje, na katerega je zelo odločno apeliral, ko je zavračal ved-
no očitnejši pesimizem in celo nihilizem. V ozadju vseh teh, sicer pov-
sem konkretnih vprašanj gre za pomembna filozofskozgodovinska
vprašanja, namreč za mesijanstvo, ki ga po Tillichu omogoča monote
izem in šele z njim pride do pojava svetovne zgodovine ter do ideje uni-
verzalne človečnosti. Tillich tudi natančno razloži, zakaj in kako.
Mesijanstvo – filozofija zgodovine –, čas in preroštvo
Pred nami je svojstvena zgodba o času in prostoru. Njun medseboj-
no protislovni odnos je po Tillichu izhodišče za razumevanje filozofije
zgodovine. Izhodišče že zaradi tega, ker iz soočenja med prostorom in
časom sploh prihaja do pojava filozofije zgodovine.
322
ločen univerzalizem, ki po Tillichovi presoji povleče za seboj še ra-
zumevanje absolutnega oziroma brezpogojno resničnega in kar sploh
omogoča bit in smisel tega, kar imenuje sveto. Sklenjena eksplikacija
pojma kairos se glasi:
Kairos pomeni »izpolnjeni čas«, konkreten zgodovinski trenutek in v
preroškem smislu »časovno polnost«, ko tisto, kar je večno, prodre v čas.
Kairos torej ni kakor koli izpolnjen trenutek, spremenljivi del časovnega
poteka, temveč je čas, kolikor se v njem izpolni naravnost celota pomena,
kolikor je usoda. Gledati na čas kot kairos pomeni obravnavati ga v smislu
neizbežne odločitve, neizogibne odgovornosti, to je obravnavati ga v duhu
preroštva. (Tillich [1962b] 1959–75, 2:33)
Posredno kairos vključuje zgodbo o času, ko linearnost kljubuje
cikličnosti; večno vračanje enakega, ki ga pooseblja kronos, je soočeno
z zgodovino, kjer pojem napredka, svobode in pravičnosti prevprašu-
jeta kvaliteto bivajočega v njegovi tudi najsurovejši naravni in zgodo-
vinski danosti. Ne nazadnje gre za poskus ohranjanja večnosti in biti
same pred grozo niča.
Ravno zaradi tega je zelo pogosta tema Tillichovih razmišljanj po-
gum za bivanje, na katerega je zelo odločno apeliral, ko je zavračal ved-
no očitnejši pesimizem in celo nihilizem. V ozadju vseh teh, sicer pov-
sem konkretnih vprašanj gre za pomembna filozofskozgodovinska
vprašanja, namreč za mesijanstvo, ki ga po Tillichu omogoča monote
izem in šele z njim pride do pojava svetovne zgodovine ter do ideje uni-
verzalne človečnosti. Tillich tudi natančno razloži, zakaj in kako.
Mesijanstvo – filozofija zgodovine –, čas in preroštvo
Pred nami je svojstvena zgodba o času in prostoru. Njun medseboj-
no protislovni odnos je po Tillichu izhodišče za razumevanje filozofije
zgodovine. Izhodišče že zaradi tega, ker iz soočenja med prostorom in
časom sploh prihaja do pojava filozofije zgodovine.
322
