Page 93 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 93
cvetka hedžet tÓth
Tu gre namreč za čas, ki je izpolnjen s preroškim poslanstvom, ki ga
je mogoče strniti v tri najbolj izstopajoče vidike. Prvič je »bog časa bog
zgodovine«, drugič je »zgodovina v preroštvu univerzalna zgodovina«
in tretjič – »preroški monoteizem je monoteizem pravičnosti in miru«
(Tillich [1963] 1959–75, 6:145–46). Ker je politeizem religija prostora,
»je nujno nepravičen«.
Neomejeno prizadevanje vsakega boga prostora izniči univerzalizem,
ki je vsebovan v ideji pravičnosti. V tem in zgolj v tem je pomen preroške-
ga monoteizma. (Tillich [1963] 1959–75, 6:146)
Pravičnost je namreč ena sama in zato Tillichova etika in njegova
antropologija politike posredno dajeta podporo vsem tistim mislim, ki
v sodobnem svetu globalizacije vztrajajo pri možnosti svetovne, tj. uni-
verzalne etike, tako kot Hans Küng. (Küng 2002, 13)
Kaj so Tillichovi ugovori in zadržki proti politeizmu, ne toliko in
izključno v religioznem, ampak bolj v občekulturnem smislu? Takrat,
ko človekovo eksistenco obvladuje prostor, je to tragično bivanje in po
Tillichu je tak svet olimpskih bogov, ki med seboj bijejo boj za prostor.
Ker pa je vsak prostor omejen, mora priti do navzkrižja med omejenim
časom neke človeške skupnosti, celo človeštva kot celote, in neomejeno
težnjo, ki nastane iz pobožanstvenja tega omejenega prostora. Bog ene de-
žele se bojuje z bogom druge dežele, saj je po svojem božjem značaju vsak
bog imperialističen. Zaradi tega je medsebojno uničenje neizogibna usoda
vseh moči prostora. (Tillich [1963] 1959–75, 6:142)
Tako umetnost in filozofija Grkov iščeta neko večno bit, onkraj vse
tragike, ki se dogaja znotraj usodne krožne poti med nastajanjem in
minevanjem. Zato je najvišji simbol grške filozofije za nespremenljivo
bit krogla, ki prikazuje prostor v njegovem najpopolnejšem vidiku. V
novejši zgodovini je Tillich prepoznaval poveličevanje prostora v nacio
nalizmu; ta po svoji logiki poveličuje poganstvo in politeizem, ki seveda
ne premore univerzalizma, vse ostaja vpeto v prepoveličan nominali-
323
Tu gre namreč za čas, ki je izpolnjen s preroškim poslanstvom, ki ga
je mogoče strniti v tri najbolj izstopajoče vidike. Prvič je »bog časa bog
zgodovine«, drugič je »zgodovina v preroštvu univerzalna zgodovina«
in tretjič – »preroški monoteizem je monoteizem pravičnosti in miru«
(Tillich [1963] 1959–75, 6:145–46). Ker je politeizem religija prostora,
»je nujno nepravičen«.
Neomejeno prizadevanje vsakega boga prostora izniči univerzalizem,
ki je vsebovan v ideji pravičnosti. V tem in zgolj v tem je pomen preroške-
ga monoteizma. (Tillich [1963] 1959–75, 6:146)
Pravičnost je namreč ena sama in zato Tillichova etika in njegova
antropologija politike posredno dajeta podporo vsem tistim mislim, ki
v sodobnem svetu globalizacije vztrajajo pri možnosti svetovne, tj. uni-
verzalne etike, tako kot Hans Küng. (Küng 2002, 13)
Kaj so Tillichovi ugovori in zadržki proti politeizmu, ne toliko in
izključno v religioznem, ampak bolj v občekulturnem smislu? Takrat,
ko človekovo eksistenco obvladuje prostor, je to tragično bivanje in po
Tillichu je tak svet olimpskih bogov, ki med seboj bijejo boj za prostor.
Ker pa je vsak prostor omejen, mora priti do navzkrižja med omejenim
časom neke človeške skupnosti, celo človeštva kot celote, in neomejeno
težnjo, ki nastane iz pobožanstvenja tega omejenega prostora. Bog ene de-
žele se bojuje z bogom druge dežele, saj je po svojem božjem značaju vsak
bog imperialističen. Zaradi tega je medsebojno uničenje neizogibna usoda
vseh moči prostora. (Tillich [1963] 1959–75, 6:142)
Tako umetnost in filozofija Grkov iščeta neko večno bit, onkraj vse
tragike, ki se dogaja znotraj usodne krožne poti med nastajanjem in
minevanjem. Zato je najvišji simbol grške filozofije za nespremenljivo
bit krogla, ki prikazuje prostor v njegovem najpopolnejšem vidiku. V
novejši zgodovini je Tillich prepoznaval poveličevanje prostora v nacio
nalizmu; ta po svoji logiki poveličuje poganstvo in politeizem, ki seveda
ne premore univerzalizma, vse ostaja vpeto v prepoveličan nominali-
323
