Page 90 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 90
razprave, študije
Transcendenca ostaja, toda to je transcendenca tega kam in ne onega
od kod. Mit ostaja, vendar je prelomljen z etosom. Šele v humanizmu, na
tleh avtonomije, je mitično premagano. Človek se opira na samega sebe.
(Tillich [1962b] 1959–75, 2:210)
Mnogo bolj kot da bi resnici sledil, zdaj človek resnico dela, na mes-
to gotovosti in trdnosti »materinstva« in »očetovstva« stopa stvarno-
st, ki jo je človek izoblikoval in ustvaril s svojimi institucijami. Je za
kaj takega potrebna določena politična romantika, recimo progresiv-
na romantika, določen logos, ki bi nas usmerjal takrat, ko gre za poli-
tično delovanje, po Tillichu k novemu? Nova bit pomeni usmerjenost k
temu, kar pooseblja kvaliteto in je zavestno izbrano. Tukaj pri Tillichu
nastopa izraz kairos kot utelešenje nečesa pozitivnega v primerjavi z de-
monskim. Odločitev za politiko je po Tillichu, vsaj na podlagi njegove
antropologije politike, zavestna odločitev in izbira za kairos.
Če se sprašujemo, kaj je duhovnika in filozofa pripeljalo do tega,
da se je povsem zavestno odločil za religiozni socializem, potem iz že
sklenjene biografije vidimo, da se je zaradi njegove mesijanske moči.
Šlo mu je namreč za preroški smisel mesijanstva v podobi krščanstva
in prenova tega na začetku 20. stoletja je po Tillichovem razumevanju
pomenila odločen boj proti nihilizmu – od tod tudi poudarek na utopi-
ji. Tillichov zavestni napor je usmerjenost v bivanje, ki ga prežema po-
zitivno upanje, ki naj premaguje odtujitvene procese, zato je ena izmed
stalnic Tillichove misli pogum za bivanje.
Kairos
V letih po prvi svetovni vojni, ki je Tillicha trajno zaznamovala,
saj je bil vojaški duhovnik in naravnost gledal trpljenje ter nesmisel-
no umiranje po bojiščih, je eden izmed izstopajočih, celo nosilnih poj-
mov njegove misli kairos, in sicer vse do njegove prisilne emigracije leta
1933. Njegova etizacija sveta, ki sta ji podrejeni tako politika kot v do-
ločenih kontekstih tudi religija sama, je zaznamovana s teologijo in fi-
320
Transcendenca ostaja, toda to je transcendenca tega kam in ne onega
od kod. Mit ostaja, vendar je prelomljen z etosom. Šele v humanizmu, na
tleh avtonomije, je mitično premagano. Človek se opira na samega sebe.
(Tillich [1962b] 1959–75, 2:210)
Mnogo bolj kot da bi resnici sledil, zdaj človek resnico dela, na mes-
to gotovosti in trdnosti »materinstva« in »očetovstva« stopa stvarno-
st, ki jo je človek izoblikoval in ustvaril s svojimi institucijami. Je za
kaj takega potrebna določena politična romantika, recimo progresiv-
na romantika, določen logos, ki bi nas usmerjal takrat, ko gre za poli-
tično delovanje, po Tillichu k novemu? Nova bit pomeni usmerjenost k
temu, kar pooseblja kvaliteto in je zavestno izbrano. Tukaj pri Tillichu
nastopa izraz kairos kot utelešenje nečesa pozitivnega v primerjavi z de-
monskim. Odločitev za politiko je po Tillichu, vsaj na podlagi njegove
antropologije politike, zavestna odločitev in izbira za kairos.
Če se sprašujemo, kaj je duhovnika in filozofa pripeljalo do tega,
da se je povsem zavestno odločil za religiozni socializem, potem iz že
sklenjene biografije vidimo, da se je zaradi njegove mesijanske moči.
Šlo mu je namreč za preroški smisel mesijanstva v podobi krščanstva
in prenova tega na začetku 20. stoletja je po Tillichovem razumevanju
pomenila odločen boj proti nihilizmu – od tod tudi poudarek na utopi-
ji. Tillichov zavestni napor je usmerjenost v bivanje, ki ga prežema po-
zitivno upanje, ki naj premaguje odtujitvene procese, zato je ena izmed
stalnic Tillichove misli pogum za bivanje.
Kairos
V letih po prvi svetovni vojni, ki je Tillicha trajno zaznamovala,
saj je bil vojaški duhovnik in naravnost gledal trpljenje ter nesmisel-
no umiranje po bojiščih, je eden izmed izstopajočih, celo nosilnih poj-
mov njegove misli kairos, in sicer vse do njegove prisilne emigracije leta
1933. Njegova etizacija sveta, ki sta ji podrejeni tako politika kot v do-
ločenih kontekstih tudi religija sama, je zaznamovana s teologijo in fi-
320
