Page 107 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 107
GORAZD ANDREJ^
VPLIV ANABAPTIZMA IN NJIHOVE IDEJE O VERSKI
SVOBODI OD 16. STOLETJA NAPREJ
Ni dvoma torej, da so verovanja anabaptistov 16. stoletja vsebovala
za tisti čas radikalno in za večino nesprejemljivo doktrino o ločitvi
države in cerkve ter jasno izoblikovan zagovor verske svobode. Vpra-
šanje torej ni, ali so anabaptisti res bili prvi zagovorniki verske
svobode na zahodu (odgovor je namreč nesporen »Da«), temveč je
naslednje: kako so ideje anabaptističnih reformatorjev vplivale na
poznejši razvoj verske svobode vse do njene obširnejše realizacije v
sodobnem svetu? Po katerih kanalih in tradicijah je to pojmovanje
prišlo v ustave sodobnih držav?
Odgovor na to vprašanje je nekoliko bolj zapleten in zahteva
kratek pregled razvoja anabaptizma in iz njega izhajajočih (nepo-
sredno ali posredno) krščanskih denominacij. Predvsem se bom
posvetil vplivu anabaptizma na nastanek baptizma, ki ni bil tako
samoumeven in neposreden, kot nekateri morda sklepajo iz samega
imena, prav tako pa ga tudi ne moremo zanikati. Prek anabaptistično-
baptistične povezave so namreč nekatere ideje anabaptistov postale
dediščina velikega dela anglo-ameriškega krščastva, nekatere pa
dediščina vse zahodne civilizacije.10 Med njimi je tudi verovanje v
svobodo veroizpovedi in v ločitev države in cerkve.
Anabaptizem na Nizozemskem
Od sredine dvajsetih let v 16. stoletju se je anabaptizem hitro širil
po Evropi, predvsem po nemško govorečem svetu. Kljub velikemu
preganjanju in mnogim usmrtitvam so vstajali vedno novi anabap-
tistični verniki in pridigarji, predvsem laični, pa tudi nekateri teolo-
ško izobraženi. Leta 1530 je eden od takih laičnih anabaptističnih
pridigarjev, Melchior Hofmann, ki je iz luteranstva prek zwinglijan-
stva prestopil v anabaptizem, prinesel anabaptistično reformacijo na
10 Za poglobljen ali širši prikaz razvoja idej in cerkva, ki izhajajo iz anabaptizma,
ter razvoja zamisli o verski svobodi od takrat pa do uresničitve te zamisli, bi
bilo seveda potrebno mnogo več prostora in študija, kot ga omogoča
razsežnost in namen pričujočega članka (glej dela, kot so Estep, 1984;
Emmerson, 1983; Gonzales, 2004).
105
VPLIV ANABAPTIZMA IN NJIHOVE IDEJE O VERSKI
SVOBODI OD 16. STOLETJA NAPREJ
Ni dvoma torej, da so verovanja anabaptistov 16. stoletja vsebovala
za tisti čas radikalno in za večino nesprejemljivo doktrino o ločitvi
države in cerkve ter jasno izoblikovan zagovor verske svobode. Vpra-
šanje torej ni, ali so anabaptisti res bili prvi zagovorniki verske
svobode na zahodu (odgovor je namreč nesporen »Da«), temveč je
naslednje: kako so ideje anabaptističnih reformatorjev vplivale na
poznejši razvoj verske svobode vse do njene obširnejše realizacije v
sodobnem svetu? Po katerih kanalih in tradicijah je to pojmovanje
prišlo v ustave sodobnih držav?
Odgovor na to vprašanje je nekoliko bolj zapleten in zahteva
kratek pregled razvoja anabaptizma in iz njega izhajajočih (nepo-
sredno ali posredno) krščanskih denominacij. Predvsem se bom
posvetil vplivu anabaptizma na nastanek baptizma, ki ni bil tako
samoumeven in neposreden, kot nekateri morda sklepajo iz samega
imena, prav tako pa ga tudi ne moremo zanikati. Prek anabaptistično-
baptistične povezave so namreč nekatere ideje anabaptistov postale
dediščina velikega dela anglo-ameriškega krščastva, nekatere pa
dediščina vse zahodne civilizacije.10 Med njimi je tudi verovanje v
svobodo veroizpovedi in v ločitev države in cerkve.
Anabaptizem na Nizozemskem
Od sredine dvajsetih let v 16. stoletju se je anabaptizem hitro širil
po Evropi, predvsem po nemško govorečem svetu. Kljub velikemu
preganjanju in mnogim usmrtitvam so vstajali vedno novi anabap-
tistični verniki in pridigarji, predvsem laični, pa tudi nekateri teolo-
ško izobraženi. Leta 1530 je eden od takih laičnih anabaptističnih
pridigarjev, Melchior Hofmann, ki je iz luteranstva prek zwinglijan-
stva prestopil v anabaptizem, prinesel anabaptistično reformacijo na
10 Za poglobljen ali širši prikaz razvoja idej in cerkva, ki izhajajo iz anabaptizma,
ter razvoja zamisli o verski svobodi od takrat pa do uresničitve te zamisli, bi
bilo seveda potrebno mnogo več prostora in študija, kot ga omogoča
razsežnost in namen pričujočega članka (glej dela, kot so Estep, 1984;
Emmerson, 1983; Gonzales, 2004).
105
