Page 112 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 112
RAZPRAVE, [TUDIJE
Bitka za versko svobodo seveda takrat še ni bila dobljena. Helwys
je leta 1612 pisal kralju Jakobu in v pismu odločno zagovarjal versko
svobodo, vendar so ga zaprli; umrl je v zaporu leta 1616. A knjige o
verski svobodi na otoku niso nehale izhajati. Dve leti pred Helwysovo
smrtjo je v Londonu izšla knjiga angleškega splošnega baptista
Leonarda Busherja, živečega v Amsterdamu, z naslovom Verski mir –
zahteva po svobodi vesti. Ta, do takrat najbolj sistematična baptistična
razprava o verski svobodi, je tudi prva angleška knjiga, ki je name-
njena izključno tej tematiki. Nedvomno anabaptistično navdihnjene
zamisli v Verskem miru so imele svoj odločen vpliv na druge baptistične
mislece 17. stoletja.
V začetnih angleških naseljevanih severnoameriške celine verska
svoboda tudi tam ni bila tako hitro dosežena, kot včasih mislimo,
kaj šele samoumevna. Prva kolonija, ki je bila ustanovljena na načelih
verske svobode, je bilo ozemlje Providence na Rhode Islandu. Kolo-
nijo je ustanovil bivši puritanec Roger Williams potem, ko je leta 1631
zavrnil položaj pastorja v Bostonu in zagovarjal versko svobodo ter do-
živel preganjanje v sosednji koloniji Massachusetts. Ko je leta 1636 od
Indijancev odkupil omenjeno ozemlje, je tam ponudil zavetje vsem,
ki so bili v sosednji puritanski in drugih kolonijah preganjani zaradi
vere. Tako so se tam znašli različni baptisti, kvekerji, pa tudi judje in
drugi, ki so verovali drugače kot večinske državne cerkve (predvsem
kalvinistična puritanska) v takrat že ustanovljenih kolonijah.
Razvoj verske svobode v Severni Ameriki
Williams, ki je medtem postal splošni baptist, vendar zaradi
nekaterih teološko drugačnih (liberalnejših) pogledov izstopil tudi
iz baptistične cerkve, je leta 1644 izdal pomembno delo v zagovor
svobode vesti z glavnim naslovom Krvava doktrina o preganjanju. V njej
zagovarja svobodo vesti tako na svetopisemski oziroma teološki kot
tudi na zdravorazumski podlagi (prim. Foutz, 1998). Bog ne zahteva
državne prisile religije; heretike in nekristjane je treba prepričati s
Svetim pismom in besedo ter dovoliti Svetemu Duhu, da človeka vodi
do vere; vsaka prisila vere je napačna; preganjanje zaradi vere je
nasprotno Svetemu pismu. Prav tako, pravi Willams, je sama zgodovina
Anglije v 16. in 17. stoletju zgovorno pričala o nesmiselnosti prisile
110
Bitka za versko svobodo seveda takrat še ni bila dobljena. Helwys
je leta 1612 pisal kralju Jakobu in v pismu odločno zagovarjal versko
svobodo, vendar so ga zaprli; umrl je v zaporu leta 1616. A knjige o
verski svobodi na otoku niso nehale izhajati. Dve leti pred Helwysovo
smrtjo je v Londonu izšla knjiga angleškega splošnega baptista
Leonarda Busherja, živečega v Amsterdamu, z naslovom Verski mir –
zahteva po svobodi vesti. Ta, do takrat najbolj sistematična baptistična
razprava o verski svobodi, je tudi prva angleška knjiga, ki je name-
njena izključno tej tematiki. Nedvomno anabaptistično navdihnjene
zamisli v Verskem miru so imele svoj odločen vpliv na druge baptistične
mislece 17. stoletja.
V začetnih angleških naseljevanih severnoameriške celine verska
svoboda tudi tam ni bila tako hitro dosežena, kot včasih mislimo,
kaj šele samoumevna. Prva kolonija, ki je bila ustanovljena na načelih
verske svobode, je bilo ozemlje Providence na Rhode Islandu. Kolo-
nijo je ustanovil bivši puritanec Roger Williams potem, ko je leta 1631
zavrnil položaj pastorja v Bostonu in zagovarjal versko svobodo ter do-
živel preganjanje v sosednji koloniji Massachusetts. Ko je leta 1636 od
Indijancev odkupil omenjeno ozemlje, je tam ponudil zavetje vsem,
ki so bili v sosednji puritanski in drugih kolonijah preganjani zaradi
vere. Tako so se tam znašli različni baptisti, kvekerji, pa tudi judje in
drugi, ki so verovali drugače kot večinske državne cerkve (predvsem
kalvinistična puritanska) v takrat že ustanovljenih kolonijah.
Razvoj verske svobode v Severni Ameriki
Williams, ki je medtem postal splošni baptist, vendar zaradi
nekaterih teološko drugačnih (liberalnejših) pogledov izstopil tudi
iz baptistične cerkve, je leta 1644 izdal pomembno delo v zagovor
svobode vesti z glavnim naslovom Krvava doktrina o preganjanju. V njej
zagovarja svobodo vesti tako na svetopisemski oziroma teološki kot
tudi na zdravorazumski podlagi (prim. Foutz, 1998). Bog ne zahteva
državne prisile religije; heretike in nekristjane je treba prepričati s
Svetim pismom in besedo ter dovoliti Svetemu Duhu, da človeka vodi
do vere; vsaka prisila vere je napačna; preganjanje zaradi vere je
nasprotno Svetemu pismu. Prav tako, pravi Willams, je sama zgodovina
Anglije v 16. in 17. stoletju zgovorno pričala o nesmiselnosti prisile
110
