Page 111 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 111
GORAZD ANDREJ^
Helwysovo stališče glede odnosa cerkve in države je torej bolj
podobno stališču zgodnjega anabaptista Baltasarja Hubmeierja kot
pa stališču menonitov in Smytha, ki so bili proti vsakem služenju
kristjanov anabaptistov v državnih ustanovah. Zaradi teh in drugih
zgoraj omenjenih razlik nekateri zgodovinarji baptističnega gibanja
trdijo, da ni velike povezanosti med evropskimi anabaptisti 16. sto-
letja in angleškimi baptisti 17. stoletja.12 Vendar, ne glede na nekatera
razhajanja med ustanoviteljem splošnih baptistov Thomasom Helwy-
som in njegovim prejšnjim pastorjem Johnom Smythom, povezave
med nastankom baptističnega gibanja v Angliji in anabaptististi na
Nizozemskem tudi z veliko domišljije ni mogoče zanikati. Anabap-
tistične ideje so tudi Helwysa močno zaznamovale in vplivale na
njegove poglede prav v ključnih točkah, kot so krst odraslih oseb ter
verovanje v versko svobodo.
12 Eden klasičnih avtorjev, ki nasprotuje tezi o povezanosti baptistov in
anabaptistov, je Winthrop Hudson; glej njegov članek Who Were the Baptists? v
The Baptist Quarterly, XVI (julij 1956), 303–12, ali pa Baptists Were Not
Anabaptists v The Chronicle, XVI (oktober, 1953), 171–79. Vendar Hudson v
svojih opisih anabaptistov kaže svoje neodobravanje oziroma predsodek do
anabaptistov, ki jih je štel za heretike, in naklonjenost do baptistov, med katere
je spadal tudi sam. Za klasično formulacijo pozitivne teorije o povezanosti
anabaptistov in splošnih baptistov ter kritično analizo Hudsonovih trditev
glej Estep (1984:195–196), pa tudi novejši vir: Philip Bryan, A Critique of the
English Separatist Descent Theory in Baptist Historiography, 1998, online knjiga na
spletu:http://www.reformedreader.org/history/bryan/critique.htm, zadnji
dostop: 1. 5. 2006. V Bryanovem delu je tudi dober povzetek različnih pogledov
zgodovinarjev na to temo ter glavnih strokovnih del. Zdi se, da se težnja
današnjih baptistov po zanikanju vezi z anabaptisti 16. stoletja kaže v
naslednjih dejavnikih: številni današnji baptisti izvirajo iz »posebnih
baptistov« 17. stoletja, katerih izvor res ni povezan z menoniti ali ana-
baptizmom 16. stoletja (glej opombo št. 10). Bolj zavzeti kalvinisti (tako
baptistični kot drugi) zdaj še vedno označujejo anabaptiste 16 stol. predvsem
za heretike oziroma se pogosto kritično osredotočajo predvsem na
neortodoksne prvine anabaptističnega nauka ter na stranpoti, karkšna je bila
münsterska tragedija. Zame manj dojemljivo pa je poskušanje zanikanja ali
zmanjšanja vpliva menonitov na nastanek angleških splošnih baptistov prek
Smytha in Helwysa, kar je zgodovinsko nesporno (prim. Philip Bryan, A Cri-
tique of the English Separatist Descent Theory in Baptist Historiography, 1998, tretje
poglavje).
109
Helwysovo stališče glede odnosa cerkve in države je torej bolj
podobno stališču zgodnjega anabaptista Baltasarja Hubmeierja kot
pa stališču menonitov in Smytha, ki so bili proti vsakem služenju
kristjanov anabaptistov v državnih ustanovah. Zaradi teh in drugih
zgoraj omenjenih razlik nekateri zgodovinarji baptističnega gibanja
trdijo, da ni velike povezanosti med evropskimi anabaptisti 16. sto-
letja in angleškimi baptisti 17. stoletja.12 Vendar, ne glede na nekatera
razhajanja med ustanoviteljem splošnih baptistov Thomasom Helwy-
som in njegovim prejšnjim pastorjem Johnom Smythom, povezave
med nastankom baptističnega gibanja v Angliji in anabaptististi na
Nizozemskem tudi z veliko domišljije ni mogoče zanikati. Anabap-
tistične ideje so tudi Helwysa močno zaznamovale in vplivale na
njegove poglede prav v ključnih točkah, kot so krst odraslih oseb ter
verovanje v versko svobodo.
12 Eden klasičnih avtorjev, ki nasprotuje tezi o povezanosti baptistov in
anabaptistov, je Winthrop Hudson; glej njegov članek Who Were the Baptists? v
The Baptist Quarterly, XVI (julij 1956), 303–12, ali pa Baptists Were Not
Anabaptists v The Chronicle, XVI (oktober, 1953), 171–79. Vendar Hudson v
svojih opisih anabaptistov kaže svoje neodobravanje oziroma predsodek do
anabaptistov, ki jih je štel za heretike, in naklonjenost do baptistov, med katere
je spadal tudi sam. Za klasično formulacijo pozitivne teorije o povezanosti
anabaptistov in splošnih baptistov ter kritično analizo Hudsonovih trditev
glej Estep (1984:195–196), pa tudi novejši vir: Philip Bryan, A Critique of the
English Separatist Descent Theory in Baptist Historiography, 1998, online knjiga na
spletu:http://www.reformedreader.org/history/bryan/critique.htm, zadnji
dostop: 1. 5. 2006. V Bryanovem delu je tudi dober povzetek različnih pogledov
zgodovinarjev na to temo ter glavnih strokovnih del. Zdi se, da se težnja
današnjih baptistov po zanikanju vezi z anabaptisti 16. stoletja kaže v
naslednjih dejavnikih: številni današnji baptisti izvirajo iz »posebnih
baptistov« 17. stoletja, katerih izvor res ni povezan z menoniti ali ana-
baptizmom 16. stoletja (glej opombo št. 10). Bolj zavzeti kalvinisti (tako
baptistični kot drugi) zdaj še vedno označujejo anabaptiste 16 stol. predvsem
za heretike oziroma se pogosto kritično osredotočajo predvsem na
neortodoksne prvine anabaptističnega nauka ter na stranpoti, karkšna je bila
münsterska tragedija. Zame manj dojemljivo pa je poskušanje zanikanja ali
zmanjšanja vpliva menonitov na nastanek angleških splošnih baptistov prek
Smytha in Helwysa, kar je zgodovinsko nesporno (prim. Philip Bryan, A Cri-
tique of the English Separatist Descent Theory in Baptist Historiography, 1998, tretje
poglavje).
109
