Page 110 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 110
RAZPRAVE, [TUDIJE
vrnitvi na otok (leta 1611) nastali t. i. angleški »splošni baptisti«
(general baptists).11 (Prim. Estep, 1984:205–210.)
Thomas Helwys se je vrnil v Anglijo dodobra prepojen z anabap-
tističnimi idejami, vendar je poudaril tudi svoje nestrinjanje z meno-
niti in Smythom: ni veroval v Kristusovo »božansko meso«, temveč je
obdržal ortodoksni pogled (ortodoksni pogled so že takrat imele tudi
razne skupine menonitov drugje na Nizozemskem), ohranil je puri-
tansko strogost pri posvečevanju krščanske sobote, ki jo je skupaj z
večino praznoval v nedeljo, ter ni priznaval menonitske trditve o
izključni veljavnosti krsta v njihovi cerkvi. Za naše prikazovanje pa je
bolj pomembno njegovo sprejemanje drugih anabaptističnih idej:
krsta odraslih, anabaptističnega pojmovanja cerkve in predvsem jasno
izoblikovano verovanje o ločitvi države in cerkve ter o verski svobodi.
Helwys sicer ni bil zagovornik strogega stališča, da kristjan ne sme
prisegati ali sprejemati službe v javnih ustanovah, toda državnim
oblastem ni priznaval nikakršne pravice do odločanja o veri držav-
ljanov, niti do preganjanja ljudi zaradi vere. Leta 1612 je v svojem
glavnem delu Kratka deklaracija o skrivnosti nepostavnosti zapisal, da
»nikogar ni treba kaznovati zaradi prestopanja duhovnih pravil Nove
zaveze niti s smrtjo niti z zapiranjem; takšno pohujšanje je treba
kaznovati izključno z duhovnim mečem in z duhovnimi ukrepi«
(prim. Estep, 1984, 212).
11 V Angliji je sta v sedemnajstem stoletju nastali dve skupini baptistov: »splošni«
(general baptists) in »posebni« (particular baptists). Izvor splošnih baptistov
na začetku stoletja je kratko opisan v pričujočem članku. Izvor posebnih
baptistov pa je poznejši: gre za skupino angleških kalvinističnih separatistov
iz Londona, ki so prišli do zahteve krsta odraslih s potopitvijo med letoma
1633 in 1638. Splošni baptisti so verovali, da je odrešenje po Kristusu ponujeno
nasploh vsem ljudem (zato »general«) ter da lahko kristjan tudi »odpade od
Božje milosti« oziroma da do konca življenja ohrani možnost, da Boga zavrne
(arminijanski pogled). Posebni baptisti pa so v skladu s kalvinističnim
razumevanjem verovali v predestinacijo oziroma da je Bog svoje odrešene
posebej in arbitrarno vnaprej določil za odrešenje ter da zaradi tega padec iz
milosti ni mogoč. Splošne baptiste so zaradi tega imenovali tudi »arminijanske
baptiste«, posebne pa »kalvinistične baptiste«. Današnji baptisti so večinoma
nasledniki posebnih, torej kalvinističnih baptistov, vendar mnoge baptistične
cerkve ne sprejemajo popolnoma kalvinističnega pojmovanja predestinacije
in odrešitve, temveč se nahajajo nekje »na sredini« med obema pogledoma.
108
vrnitvi na otok (leta 1611) nastali t. i. angleški »splošni baptisti«
(general baptists).11 (Prim. Estep, 1984:205–210.)
Thomas Helwys se je vrnil v Anglijo dodobra prepojen z anabap-
tističnimi idejami, vendar je poudaril tudi svoje nestrinjanje z meno-
niti in Smythom: ni veroval v Kristusovo »božansko meso«, temveč je
obdržal ortodoksni pogled (ortodoksni pogled so že takrat imele tudi
razne skupine menonitov drugje na Nizozemskem), ohranil je puri-
tansko strogost pri posvečevanju krščanske sobote, ki jo je skupaj z
večino praznoval v nedeljo, ter ni priznaval menonitske trditve o
izključni veljavnosti krsta v njihovi cerkvi. Za naše prikazovanje pa je
bolj pomembno njegovo sprejemanje drugih anabaptističnih idej:
krsta odraslih, anabaptističnega pojmovanja cerkve in predvsem jasno
izoblikovano verovanje o ločitvi države in cerkve ter o verski svobodi.
Helwys sicer ni bil zagovornik strogega stališča, da kristjan ne sme
prisegati ali sprejemati službe v javnih ustanovah, toda državnim
oblastem ni priznaval nikakršne pravice do odločanja o veri držav-
ljanov, niti do preganjanja ljudi zaradi vere. Leta 1612 je v svojem
glavnem delu Kratka deklaracija o skrivnosti nepostavnosti zapisal, da
»nikogar ni treba kaznovati zaradi prestopanja duhovnih pravil Nove
zaveze niti s smrtjo niti z zapiranjem; takšno pohujšanje je treba
kaznovati izključno z duhovnim mečem in z duhovnimi ukrepi«
(prim. Estep, 1984, 212).
11 V Angliji je sta v sedemnajstem stoletju nastali dve skupini baptistov: »splošni«
(general baptists) in »posebni« (particular baptists). Izvor splošnih baptistov
na začetku stoletja je kratko opisan v pričujočem članku. Izvor posebnih
baptistov pa je poznejši: gre za skupino angleških kalvinističnih separatistov
iz Londona, ki so prišli do zahteve krsta odraslih s potopitvijo med letoma
1633 in 1638. Splošni baptisti so verovali, da je odrešenje po Kristusu ponujeno
nasploh vsem ljudem (zato »general«) ter da lahko kristjan tudi »odpade od
Božje milosti« oziroma da do konca življenja ohrani možnost, da Boga zavrne
(arminijanski pogled). Posebni baptisti pa so v skladu s kalvinističnim
razumevanjem verovali v predestinacijo oziroma da je Bog svoje odrešene
posebej in arbitrarno vnaprej določil za odrešenje ter da zaradi tega padec iz
milosti ni mogoč. Splošne baptiste so zaradi tega imenovali tudi »arminijanske
baptiste«, posebne pa »kalvinistične baptiste«. Današnji baptisti so večinoma
nasledniki posebnih, torej kalvinističnih baptistov, vendar mnoge baptistične
cerkve ne sprejemajo popolnoma kalvinističnega pojmovanja predestinacije
in odrešitve, temveč se nahajajo nekje »na sredini« med obema pogledoma.
108
