Page 114 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 114
RAZPRAVE, [TUDIJE
vedi in ločitve države in cerkve jemal kot primarno za ustanovitev
demokratične družbe, je to načelo postalo del Deklaracije o neodvisnosti,
ki je postala temelj za ustavo Združenih držav Amerike.14
SKLEPNA UGOTOVITEV
Tako se je po več kot dvesto letih, po dolgi poti, polni ovinkov,
ovir in prezkušenj, anabaptistična revolucionarna zamisel o verski
svobodi iz 16. stoletja znašla v vplivnem družbenem dokumentu
(ustavi Združenih držav Amerike), ki je odločilno sooblikoval podobo
sodobne družbe. Seveda so na sprejetje tega prepričanja vplivale tudi
različne zgodovinske in družbene okoliščine, ne zgolj pridiganje te
zamisli vedno večji skupini ljudi. Vendar si je nemogoče predstavljati
takšen razvoj in uspeh tega nazora brez tistih, ki so v imenu svoje
vere v Sveto pismo in na njem temelječega odločnega zagovarjanja
verske svobode žrtvovali svoj ugled, zdravje, prostost in zelo pogosto
tudi svoje življenje. Svoboda vesti in veroizpovedi, ki jo zdaj jemljemo
skorajda kot samoumevno danost, je torej v prvi vrsti boleče rojen
otrok anabaptističnega gibanja, ki je prek svojih idejnih naslednikov
prav tako doživelo radikalno spremembo iz najhuje preganjanega do
najhitreje rastočega verskega pojava v krščanstvu.15 Dobro bi bilo, da
ta dar anabaptistične reformacije zavestno in odločno branimo vsi,
ki stojimo za vrednoto svobode verovanja in mišljenja. Nekaj na videz
tako samoumevnega je na družbeni ravni namreč odvisno od stališča
vseh nas in prav zaradi tega uživanje verske svobode ni tako samo-
umevno, kot se morda zdi.
14 Jeffersonovo sprejemanje Lockovih idej je znano. Jefferson je v svoji knjižnici
imel tudi knjige o anabaptistih in njihovem pojmovanju verske svobode (prim.
Foutz, 1998), poudarjal je svoje strinjanje glede te doktrine z baptisti, njegov
znani izraz »ločevalni zid med državo in cerkvijo« (angleško »Wall of seperation
between church and state«) pa je dobesedno povzet po Rogerju Williamsu.
15 Mislim na cerkve, ki so idejne naslednice anabaptizma, kot so menonitska,
binkoštna, adventistična, nekatere baptistične cerkve ter različne druge, ki
poudarjajo vero v Sveto pismo, zavračajo povezovanje s katerokoli državo na
temelju svojega načela ter krščujejo odrasle vernike. Med temi so najhitreje
rastoče krščanske cerkve na svetu.
112
vedi in ločitve države in cerkve jemal kot primarno za ustanovitev
demokratične družbe, je to načelo postalo del Deklaracije o neodvisnosti,
ki je postala temelj za ustavo Združenih držav Amerike.14
SKLEPNA UGOTOVITEV
Tako se je po več kot dvesto letih, po dolgi poti, polni ovinkov,
ovir in prezkušenj, anabaptistična revolucionarna zamisel o verski
svobodi iz 16. stoletja znašla v vplivnem družbenem dokumentu
(ustavi Združenih držav Amerike), ki je odločilno sooblikoval podobo
sodobne družbe. Seveda so na sprejetje tega prepričanja vplivale tudi
različne zgodovinske in družbene okoliščine, ne zgolj pridiganje te
zamisli vedno večji skupini ljudi. Vendar si je nemogoče predstavljati
takšen razvoj in uspeh tega nazora brez tistih, ki so v imenu svoje
vere v Sveto pismo in na njem temelječega odločnega zagovarjanja
verske svobode žrtvovali svoj ugled, zdravje, prostost in zelo pogosto
tudi svoje življenje. Svoboda vesti in veroizpovedi, ki jo zdaj jemljemo
skorajda kot samoumevno danost, je torej v prvi vrsti boleče rojen
otrok anabaptističnega gibanja, ki je prek svojih idejnih naslednikov
prav tako doživelo radikalno spremembo iz najhuje preganjanega do
najhitreje rastočega verskega pojava v krščanstvu.15 Dobro bi bilo, da
ta dar anabaptistične reformacije zavestno in odločno branimo vsi,
ki stojimo za vrednoto svobode verovanja in mišljenja. Nekaj na videz
tako samoumevnega je na družbeni ravni namreč odvisno od stališča
vseh nas in prav zaradi tega uživanje verske svobode ni tako samo-
umevno, kot se morda zdi.
14 Jeffersonovo sprejemanje Lockovih idej je znano. Jefferson je v svoji knjižnici
imel tudi knjige o anabaptistih in njihovem pojmovanju verske svobode (prim.
Foutz, 1998), poudarjal je svoje strinjanje glede te doktrine z baptisti, njegov
znani izraz »ločevalni zid med državo in cerkvijo« (angleško »Wall of seperation
between church and state«) pa je dobesedno povzet po Rogerju Williamsu.
15 Mislim na cerkve, ki so idejne naslednice anabaptizma, kot so menonitska,
binkoštna, adventistična, nekatere baptistične cerkve ter različne druge, ki
poudarjajo vero v Sveto pismo, zavračajo povezovanje s katerokoli državo na
temelju svojega načela ter krščujejo odrasle vernike. Med temi so najhitreje
rastoče krščanske cerkve na svetu.
112
