Page 16 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 16
RAZPRAVE, [TUDIJE
nua«, »trajno ustvarjanje«8 ). Dokaz te zvestobe je prav ostajanje v
stvarstvu po delovanju Svetega Duha. Sveti Duh je eno samo razodetje
resnice, da je Bog razodetja »zvesti Bog«, da se nikoli ne oddalji od
svojih stvari, ampak da jih neprestano in vedno vzdržuje v bivanju,
kajti v nasprotnem primeru bi se pogreznile v nič. Bivanje namreč
posreduje samo tisti, ki je, ki je polnost bivanja, ki je edini resnično
bivajoči. Če stvari prihajajo iz božjih rok, so tudi naravnane tako, da
se vrnejo v njegove roke. V tem »vmesnem« obdobju, obdobju »pre-
hoda« iz rok v roke, ima svojo odločilno vlogo Sveti Duh. On ustvarja
v stvarstvu (na mnogo bolj popoln način v razumnem stvarstvu)
hrepenenje, nemir, ki se more dopolniti samo v ponovnem in dokonč-
nem srečanju s Stvarnikom. Govoriti smemo o »evoluciji Duha«, ki
je dejavno navzoča v stvarstvu. Duh je nepogrešljiva vez med proto-
logijo in eshatologijo, je neizbrisni »spomin« in resnični »predujem«,
ki bistveno določata sedanjost stvarstva.9
Trinitarične zakonitosti
V novi zavezi govorimo o stvarjenju v Svetem Duhu. Besedica »v«,
ki jo pripisujemo Svetemu Duhu, ko govorimo o delovanju posame-
znih oseb Svete Trojice, ustreza vlogi Svetega Duha v Sveti Trojici
sami (seveda v analognem pomenu). Sveti Duh je tisto »območje«,
tisti »prostor«, v katerem se odvija medsebojno ljubeče podarjanje
Očeta in Sina. Nič se ne odvija, dogaja zunaj Svetega Duha, tako da je
Sveti Duh prostor, zunaj katerega ne moremo razumeti bogastva
božjega življenja. Podobno smemo trditi o odrešenjskem podarjanju
troedinega Boga navzven. Vsa ojkonomija odrešenja se odvija v Duhu
daritve Očeta in Sina in v moči oživljajočega Duha vstalega Kristusa.
V Svetem Duhu se odvija zgodovina odrešenja; v Svetem Duhu je
prostor tudi za stvarstvo. Sveti Duh ustvarja ta prostor, je naročje,
znotraj katerega ne vlada kaos, ampak kozmos, urejenost; je moč, ki
8 Tomaž Akvinski pravi v S.th. 1 q.104 a.1: »Conservatio mundi est continuatio
actionis creationis.«
9 Kakor se pripisuje Sinu sredništvo pri stvarjenju vseh stvari, tako prejemajo
te stvari svojo »dobrost« od Svetega Duha. Sveti Duh, ki je bil razlit na vse
stvarstvo po posredovanju Logosa, priobčuje vsemu, kar obstaja, skladnost
in trdnost.
14
nua«, »trajno ustvarjanje«8 ). Dokaz te zvestobe je prav ostajanje v
stvarstvu po delovanju Svetega Duha. Sveti Duh je eno samo razodetje
resnice, da je Bog razodetja »zvesti Bog«, da se nikoli ne oddalji od
svojih stvari, ampak da jih neprestano in vedno vzdržuje v bivanju,
kajti v nasprotnem primeru bi se pogreznile v nič. Bivanje namreč
posreduje samo tisti, ki je, ki je polnost bivanja, ki je edini resnično
bivajoči. Če stvari prihajajo iz božjih rok, so tudi naravnane tako, da
se vrnejo v njegove roke. V tem »vmesnem« obdobju, obdobju »pre-
hoda« iz rok v roke, ima svojo odločilno vlogo Sveti Duh. On ustvarja
v stvarstvu (na mnogo bolj popoln način v razumnem stvarstvu)
hrepenenje, nemir, ki se more dopolniti samo v ponovnem in dokonč-
nem srečanju s Stvarnikom. Govoriti smemo o »evoluciji Duha«, ki
je dejavno navzoča v stvarstvu. Duh je nepogrešljiva vez med proto-
logijo in eshatologijo, je neizbrisni »spomin« in resnični »predujem«,
ki bistveno določata sedanjost stvarstva.9
Trinitarične zakonitosti
V novi zavezi govorimo o stvarjenju v Svetem Duhu. Besedica »v«,
ki jo pripisujemo Svetemu Duhu, ko govorimo o delovanju posame-
znih oseb Svete Trojice, ustreza vlogi Svetega Duha v Sveti Trojici
sami (seveda v analognem pomenu). Sveti Duh je tisto »območje«,
tisti »prostor«, v katerem se odvija medsebojno ljubeče podarjanje
Očeta in Sina. Nič se ne odvija, dogaja zunaj Svetega Duha, tako da je
Sveti Duh prostor, zunaj katerega ne moremo razumeti bogastva
božjega življenja. Podobno smemo trditi o odrešenjskem podarjanju
troedinega Boga navzven. Vsa ojkonomija odrešenja se odvija v Duhu
daritve Očeta in Sina in v moči oživljajočega Duha vstalega Kristusa.
V Svetem Duhu se odvija zgodovina odrešenja; v Svetem Duhu je
prostor tudi za stvarstvo. Sveti Duh ustvarja ta prostor, je naročje,
znotraj katerega ne vlada kaos, ampak kozmos, urejenost; je moč, ki
8 Tomaž Akvinski pravi v S.th. 1 q.104 a.1: »Conservatio mundi est continuatio
actionis creationis.«
9 Kakor se pripisuje Sinu sredništvo pri stvarjenju vseh stvari, tako prejemajo
te stvari svojo »dobrost« od Svetega Duha. Sveti Duh, ki je bil razlit na vse
stvarstvo po posredovanju Logosa, priobčuje vsemu, kar obstaja, skladnost
in trdnost.
14
