Page 279 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 279
FORMULA SOGLASJA 1577
2. Prav tako mi verujemo, učimo in izpovedujemo, da neprerojena
človekova volja ni le odvrnjena od Boga, temveč je postala sovražnica
Boga, da ima le željo in voljo do zlega in tega, kar je zoper Boga,
kakor je pisano (1 Mz 8:21): »Mišljenje človekovega srca je hudobno
od njegove mladosti.« In še (Rim 8:7): »Meseno mišljenje je sovraštvo
do Boga, ker se ne podreja Postavi, saj tega tudi ne more.« Da, prav
tako malo kot se mrtvo truplo lahko samo oživi za telesno, posvetno
življenje, prav tako malo more človek, ki je duhovno mrtev zaradi
greha, sam vstati k duhovnemu življenju, kakor je pisano (Ef 2:5):
»Ko smo bili mrtvi v grehih, nas je On s Kristusom oživil.« Zato tudi
sami od sebe, takorekoč iz nas samih »nismo zmožni, da bi kaj prav
mislili, temveč da smo zmožni, je od Boga« (2 Kor 3:5).19
3. Spreobrnjenja pa Bog Sveti Duh ne naredi brez sredstev, temveč
za to uporablja pridigo in poslušanje Božje besede, kot je pisano (Rim
1:16): Evangelij je »Božja moč«, da odreši. In še (Rim 10:17): Vera
prihaja iz poslušanja Božje besede.20 In Božja volja je, naj njegovo
besedo poslušamo in ne, naj si pred njo mašimo ušesa.21 V tej besedi
je Sv. Duh pričujoč in odpira srca, da tako kot Lidija v Apostolskih
delih (16:14) prisluhnemo in smo tako spreobrnjeni zgolj po milosti
in moči Svetega Duha, čigar edinega delo je človekovo spreobrnjenje.
Zakaj brez njegove milosti ni vse nič naš da se »hoče« in da se
»teče«22 «, in »nič ni tisti, ki sadi, nič ni tisti, ki zaliva, ampak tisti, ki
zapopasti, ko se ga sprašuje o duhovnih stvareh.« Neue Jerusalemer Bibel
piše: »Posvetno nastrojeni človek [irdisch gesinnt] pa se ne spušča v to, kar
prihaja od Božjega Duha. Norost je to zanj, in ne more tega razumeti, ker je
to moči presojati le s pomočjo duha.« Ekumenski prevod 1984: »Posvetni
človek [pod črto: db. čutni človek] pa ne sprejema tega, kar prihaja iz božjega
Duha. Zanj je to nespamet in tega ne more razumeti, ker se to presoja
duhovno.« SSP: »Duševni človek ne sprejema tega, kar prihaja iz Božjega Duha.
Zanj je to norost in tega ne more spoznati, ker se to presoja duhovno.«
19 SSP: »Nismo sami po sebi zmožni, da bi – kakor sami od sebe – o čem sodili.
Ne, naša zmožnost je od Boga …«
20 Luthrov prevod: »So kömpt der glaube aus der predigt / Das predigen aber
durch das wort Gottes.« [Predloga Luthrovega prevoda ima rhematos theou.]
SSP: »Potemtakem je vera iz oznanjevanja, oznanjevanje pa je po Kristusovi
besedi.« [SSP sledi rokopisom z verzijo rhematos Christou.]
21 Namig na Ps 95:7-8.
22 (Rim 9:16): »… ni odvisno od tistega, ki hoče, niti od tistega, ki teče…«
277
2. Prav tako mi verujemo, učimo in izpovedujemo, da neprerojena
človekova volja ni le odvrnjena od Boga, temveč je postala sovražnica
Boga, da ima le željo in voljo do zlega in tega, kar je zoper Boga,
kakor je pisano (1 Mz 8:21): »Mišljenje človekovega srca je hudobno
od njegove mladosti.« In še (Rim 8:7): »Meseno mišljenje je sovraštvo
do Boga, ker se ne podreja Postavi, saj tega tudi ne more.« Da, prav
tako malo kot se mrtvo truplo lahko samo oživi za telesno, posvetno
življenje, prav tako malo more človek, ki je duhovno mrtev zaradi
greha, sam vstati k duhovnemu življenju, kakor je pisano (Ef 2:5):
»Ko smo bili mrtvi v grehih, nas je On s Kristusom oživil.« Zato tudi
sami od sebe, takorekoč iz nas samih »nismo zmožni, da bi kaj prav
mislili, temveč da smo zmožni, je od Boga« (2 Kor 3:5).19
3. Spreobrnjenja pa Bog Sveti Duh ne naredi brez sredstev, temveč
za to uporablja pridigo in poslušanje Božje besede, kot je pisano (Rim
1:16): Evangelij je »Božja moč«, da odreši. In še (Rim 10:17): Vera
prihaja iz poslušanja Božje besede.20 In Božja volja je, naj njegovo
besedo poslušamo in ne, naj si pred njo mašimo ušesa.21 V tej besedi
je Sv. Duh pričujoč in odpira srca, da tako kot Lidija v Apostolskih
delih (16:14) prisluhnemo in smo tako spreobrnjeni zgolj po milosti
in moči Svetega Duha, čigar edinega delo je človekovo spreobrnjenje.
Zakaj brez njegove milosti ni vse nič naš da se »hoče« in da se
»teče«22 «, in »nič ni tisti, ki sadi, nič ni tisti, ki zaliva, ampak tisti, ki
zapopasti, ko se ga sprašuje o duhovnih stvareh.« Neue Jerusalemer Bibel
piše: »Posvetno nastrojeni človek [irdisch gesinnt] pa se ne spušča v to, kar
prihaja od Božjega Duha. Norost je to zanj, in ne more tega razumeti, ker je
to moči presojati le s pomočjo duha.« Ekumenski prevod 1984: »Posvetni
človek [pod črto: db. čutni človek] pa ne sprejema tega, kar prihaja iz božjega
Duha. Zanj je to nespamet in tega ne more razumeti, ker se to presoja
duhovno.« SSP: »Duševni človek ne sprejema tega, kar prihaja iz Božjega Duha.
Zanj je to norost in tega ne more spoznati, ker se to presoja duhovno.«
19 SSP: »Nismo sami po sebi zmožni, da bi – kakor sami od sebe – o čem sodili.
Ne, naša zmožnost je od Boga …«
20 Luthrov prevod: »So kömpt der glaube aus der predigt / Das predigen aber
durch das wort Gottes.« [Predloga Luthrovega prevoda ima rhematos theou.]
SSP: »Potemtakem je vera iz oznanjevanja, oznanjevanje pa je po Kristusovi
besedi.« [SSP sledi rokopisom z verzijo rhematos Christou.]
21 Namig na Ps 95:7-8.
22 (Rim 9:16): »… ni odvisno od tistega, ki hoče, niti od tistega, ki teče…«
277
