Page 284 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 284
PREVODI
[B.] Affirmativa: Čisti nauk krščanske Cerkve pri tem sporu
Dobra dela so nujna, dasi ne tudi nujna za zveličanje. S pojmom nujnost
ni mišljena prisila, temveč dolžna pokorščina prerojenih, ki jo ti opravljajo
iz svobodnega duha. Ta svobodni duh nima nič opraviti s samovoljo.
Obremenjen je s šibkostjo, ki je Bog zavoljo Kristusa ne daje v račun.
Za temeljito razlago in odpravo tega razkola je naš nauk, naša
vera in izpoved tale:
1. Da dobra dela zagotovo in brez dvoma slede veri kakor sadovi
dobrega drevesa, če ta vera ni mrtva, temveč je živa vera.35
2. Verujemo, učimo in izpovedujemo tudi, da naj bodo dobra dela
na enak način povsem izključena tako v vprašanju po blaženosti kot
v artikulu opravičenja pred Bogom – kakor to z jasnimi besedami
izpričuje apostol, ko piše, kakor sledi (Rim 4): »Tako tudi David
pripiše blaženost edino človeku, kateremu Bog prišteva pravičnost
brez del, ko pravi: Blagor tistim, katerim se ne prišteva njihova
nepravičnost.« In pravtako (Ef 2): »Z milostjo ste odrešeni; to je Božji
dar; ne iz del, da se ne bi kdo hvalil.«36
3. Verujemo, učimo in izpovedujemo tudi, da so vsi ljudje dolžni
delati dobra dela, zlasti pa tisti, ki so bili po Svetem Duhu prerojeni
in prenovljeni.
4. V tem smislu se besede »nujen«, »naj« in »morati« rabijo prav
in na krščanski način tudi za prerojene in nikakor niso v oporeki z
zgledom zdravih besedi in govorov.
35 Drevo in sad: Mt 7:17ss, Lk 6:43s; Mt 12:33. Živa vera in dela: Jak 2:17. K temu
prim. Luthrov stavek: »Sama vera opravičuje, a ne ostaja sama« (fides sola
iustificat, sed non est sola), ki je imel neko vlogo v majorističnem sporu.
Solida declaratio Formule soglasja navaja v Artikulu 4 Luthrove stavke: »Je
živa, marljiva, dejavna, mogočna reč to z vero, tako da je nemogoče, da ne bi
brez prestanka delala dobro. Vera tudi ne sprašuje, ali je treba narediti dobra
dela, temveč preden kdo vpraša, jih je že naredila in jih vedno počne. Kdor pa
takih del ne počne, ta je brezveren človek …« »Vera je živo, korajžno zaupanje
v Božjo milost …« In »nemogoče je dela ločiti od vere, tako nemogoče kakor
se žarenje in svetloba ne da ločiti od ognja«.
36 Prvo mesto je skrajšano in spremenjeno po Rim 4:6ss oz. Ps 32:1-2; drugo
mesto je skrajšano po Ef 2:8s.
282
[B.] Affirmativa: Čisti nauk krščanske Cerkve pri tem sporu
Dobra dela so nujna, dasi ne tudi nujna za zveličanje. S pojmom nujnost
ni mišljena prisila, temveč dolžna pokorščina prerojenih, ki jo ti opravljajo
iz svobodnega duha. Ta svobodni duh nima nič opraviti s samovoljo.
Obremenjen je s šibkostjo, ki je Bog zavoljo Kristusa ne daje v račun.
Za temeljito razlago in odpravo tega razkola je naš nauk, naša
vera in izpoved tale:
1. Da dobra dela zagotovo in brez dvoma slede veri kakor sadovi
dobrega drevesa, če ta vera ni mrtva, temveč je živa vera.35
2. Verujemo, učimo in izpovedujemo tudi, da naj bodo dobra dela
na enak način povsem izključena tako v vprašanju po blaženosti kot
v artikulu opravičenja pred Bogom – kakor to z jasnimi besedami
izpričuje apostol, ko piše, kakor sledi (Rim 4): »Tako tudi David
pripiše blaženost edino človeku, kateremu Bog prišteva pravičnost
brez del, ko pravi: Blagor tistim, katerim se ne prišteva njihova
nepravičnost.« In pravtako (Ef 2): »Z milostjo ste odrešeni; to je Božji
dar; ne iz del, da se ne bi kdo hvalil.«36
3. Verujemo, učimo in izpovedujemo tudi, da so vsi ljudje dolžni
delati dobra dela, zlasti pa tisti, ki so bili po Svetem Duhu prerojeni
in prenovljeni.
4. V tem smislu se besede »nujen«, »naj« in »morati« rabijo prav
in na krščanski način tudi za prerojene in nikakor niso v oporeki z
zgledom zdravih besedi in govorov.
35 Drevo in sad: Mt 7:17ss, Lk 6:43s; Mt 12:33. Živa vera in dela: Jak 2:17. K temu
prim. Luthrov stavek: »Sama vera opravičuje, a ne ostaja sama« (fides sola
iustificat, sed non est sola), ki je imel neko vlogo v majorističnem sporu.
Solida declaratio Formule soglasja navaja v Artikulu 4 Luthrove stavke: »Je
živa, marljiva, dejavna, mogočna reč to z vero, tako da je nemogoče, da ne bi
brez prestanka delala dobro. Vera tudi ne sprašuje, ali je treba narediti dobra
dela, temveč preden kdo vpraša, jih je že naredila in jih vedno počne. Kdor pa
takih del ne počne, ta je brezveren človek …« »Vera je živo, korajžno zaupanje
v Božjo milost …« In »nemogoče je dela ločiti od vere, tako nemogoče kakor
se žarenje in svetloba ne da ločiti od ognja«.
36 Prvo mesto je skrajšano in spremenjeno po Rim 4:6ss oz. Ps 32:1-2; drugo
mesto je skrajšano po Ef 2:8s.
282
