Page 286 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 286
PREVODI
nihče ni bil zveličan brez dobrih del; pravtako, da je nemogoče biti
zveličan brez dobrih del.38
2. Zavračano in obsojamo tudi neobvladovano govorjenje, kot
spotikljivo in škodljivo krščanski vzgoji, če je rečeno: Dobra dela so
škodljiva za zveličanje.39
Zakaj posebno v tem zadnjem času ni manj nujno ljudi opominjati
h krščanski vzgoji in dobrim delom in jih spominjati, kako potrebno
je, da se vadijo v dobrih delih, da izkazujejo svojo vero in so hvaležni
Bogu, kako zelo [nujno je], da del ne vmešavamo v artikul o opra-
vičenju, ker morejo biti ljudje obsojeni tako zaradi epikurejske za-
blode o veri40 kot tudi zaradi papežniškega in farizejskega zaupanja
v lastna dela in zasluženja.41
3. Zavračano in obsojamo tudi, če se uči, da vera in naselitev
Svetega Duha v nas ne gre v izgubo z namernim grehom, temveč da
sveti in izvoljeni obdrže Sv. Duha, najsitudi zapadejo v prešuštvo in
druge grehe in v njih vztrajajo.
38 Zoper filipista G. Majorja.
Posredno meri ta obsodba tudi na katolicizem in tridentinski koncil (Dekret
o opravičenju Can. 32). Vendar poudarja koncil – navzlic svoji problematični
tezi, da »opravičeni zasluži prek dobrih del večno življenje« – da gre za »dobra
dela, ki jih … dela po moči božanske milosti Jezusa Kristusa in zasluženja
Jezusa Kristusa« (D 1582). »Samo Kristus je srednik in pot k odrešenju« (Unus
Christus est Mediator ac via salutis) – kot ugotavlja 2. vatikanski koncil
(konstitucija De ecclesia št. 14/1965; podobno št. 50 in 60).
39 Zoper Amsdorfa.
40 Zoper teološka mnenja v 16. stol., da človek ne izgubi Božje milosti niti če
namerno greši in se upira Sv. Duhu.
41 Zoper teološka mnenja v poznosrednjeveškem in tedanjem katolicizmu in
kajpada tudi zoper dekret o opravičenju tridentinskega koncila. Seveda govori
koncil o zaslužnih delih, ki pa so navsezadnje »Božja darila« (D 1582). Koncil
zastran dobrih del, katerim je obljubljeno plačilo (Mt 10:42), izrecno poudarja:
»Daleč od tega, da bi se kristjan zanesel nase ali v sebi iskal svojo slavo in ne
v Gospodu (1 Kor 1:31), čigar dobrota do vseh ljudi je tolikšna, da pusti, da
njegova darila ljudem postanejo njihova zasluženja« (pogl. 16 D 1548). Dejan-
sko obstoji po koncilu le en sam »zasluženjski vzrok« (causa meritoria) odreše-
nja: Jezus Kristus, ki nam je na križu »zaslužil opravičenje« (pogl. 7 D 1529).
Edini »izvršujoči vzrok« (causa efficiens) opravičenja in s tem vsega odrešenja
je po koncilu Bog, ki nas rešuje »brez našega zasluženja« (gratuito) (D 1529).
284
nihče ni bil zveličan brez dobrih del; pravtako, da je nemogoče biti
zveličan brez dobrih del.38
2. Zavračano in obsojamo tudi neobvladovano govorjenje, kot
spotikljivo in škodljivo krščanski vzgoji, če je rečeno: Dobra dela so
škodljiva za zveličanje.39
Zakaj posebno v tem zadnjem času ni manj nujno ljudi opominjati
h krščanski vzgoji in dobrim delom in jih spominjati, kako potrebno
je, da se vadijo v dobrih delih, da izkazujejo svojo vero in so hvaležni
Bogu, kako zelo [nujno je], da del ne vmešavamo v artikul o opra-
vičenju, ker morejo biti ljudje obsojeni tako zaradi epikurejske za-
blode o veri40 kot tudi zaradi papežniškega in farizejskega zaupanja
v lastna dela in zasluženja.41
3. Zavračano in obsojamo tudi, če se uči, da vera in naselitev
Svetega Duha v nas ne gre v izgubo z namernim grehom, temveč da
sveti in izvoljeni obdrže Sv. Duha, najsitudi zapadejo v prešuštvo in
druge grehe in v njih vztrajajo.
38 Zoper filipista G. Majorja.
Posredno meri ta obsodba tudi na katolicizem in tridentinski koncil (Dekret
o opravičenju Can. 32). Vendar poudarja koncil – navzlic svoji problematični
tezi, da »opravičeni zasluži prek dobrih del večno življenje« – da gre za »dobra
dela, ki jih … dela po moči božanske milosti Jezusa Kristusa in zasluženja
Jezusa Kristusa« (D 1582). »Samo Kristus je srednik in pot k odrešenju« (Unus
Christus est Mediator ac via salutis) – kot ugotavlja 2. vatikanski koncil
(konstitucija De ecclesia št. 14/1965; podobno št. 50 in 60).
39 Zoper Amsdorfa.
40 Zoper teološka mnenja v 16. stol., da človek ne izgubi Božje milosti niti če
namerno greši in se upira Sv. Duhu.
41 Zoper teološka mnenja v poznosrednjeveškem in tedanjem katolicizmu in
kajpada tudi zoper dekret o opravičenju tridentinskega koncila. Seveda govori
koncil o zaslužnih delih, ki pa so navsezadnje »Božja darila« (D 1582). Koncil
zastran dobrih del, katerim je obljubljeno plačilo (Mt 10:42), izrecno poudarja:
»Daleč od tega, da bi se kristjan zanesel nase ali v sebi iskal svojo slavo in ne
v Gospodu (1 Kor 1:31), čigar dobrota do vseh ljudi je tolikšna, da pusti, da
njegova darila ljudem postanejo njihova zasluženja« (pogl. 16 D 1548). Dejan-
sko obstoji po koncilu le en sam »zasluženjski vzrok« (causa meritoria) odreše-
nja: Jezus Kristus, ki nam je na križu »zaslužil opravičenje« (pogl. 7 D 1529).
Edini »izvršujoči vzrok« (causa efficiens) opravičenja in s tem vsega odrešenja
je po koncilu Bog, ki nas rešuje »brez našega zasluženja« (gratuito) (D 1529).
284
