Page 39 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 39
CVETKA HED@ET TÓTH
dragoceni zapisi, v katerih je razmišljal ne samo o etiki, ampak tudi o
kulturi, pred nami ni samo Albert Schweitzer kot teolog, pastor, filo-
zof, univerzitetni profesor, glasbenik in zdravnik, ampak tudi kultu-
rolog. Njegova filozofija kulture sodi v smer, ki jo imenujemo filozofija
življenja in kamor prištevamo tudi Georga Simmla (1858–1918), in
tako zgodovina novejše filozofije omenja Schweitzerjevo ime znotraj
etike42 ali filozofije kulture ali celo filozofije narave.43 Skupno s
Simmlom mu je trdno prepričanje, da sta tako narava kot kultura
dva pola istega in refleksija o tem življenje osredinja in ga intenzivira,
skratka kultura je pot, ki človeku omogoča pot do izpopolnjevanja,
celo do popolnosti.44 V primerjavi s Simmlom pa Schweitzer vsekakor
bolj izpostavlja etiko in ji znotraj kulture namenja prednostno mesto
in pomen. Simmlu tudi priznava, da je nanj naredil določen pozitivni
vtis, ko je poslušal na univerzi v Berlinu leta 1899 njegova predavanja,
omenja tudi njuno poznejše dopisovanje, ko je Simmel v Strasbourgu
in Schweitzer že v Lambarénéju.45
2. KULTURA – NAPREDEK – ETIKA
Volja do kulture je po Schweitzerju volja do napredka, vendar v
svojih razmišljanjih o kulturi izhaja najprej iz dejstva krize kulture,
ki je po njegovem več kot očitna. Zato skuša pojasniti vzroke za
42 Glej Heinz-Horst Schrey: Einführung in die Ethik, Wissenschaftliche Buch-
gesellschaft, Darmstadt 199, str. 33, 54, 110, 163; Jan Rohls: Geschichte der
Ethik, Mohr, Tübingen 1991, str. 391; Otfried Höffe: Lesebuch zur Ethik. Phi-
losophische Texte von der Antike bis zur Gegenwart, Beck, München 1998, str.
348–350.
43 Glej Hans-Joachim Werner: Eins mit der Natur. Mensch und Natur bei Franz von
Assisi, Jokob Böhme, Albert Schweitzer ind Pierre Teilhard de Chardin, Beck, München
1986.
44 Glej Georg Simmel: Vom Wesen der Kultur, nav. iz Georg Simmel: Aufsätze und
Abhandlungen 1901–1908, zv. II, Gesamtausgabe (ur. Ottheim Rammstedt),
zv. 8, Suhrkamp, Frankfurt am Main 1997, str. 363–373.
45 Glej Kurt Gassen und Michael Landmann (ur.): Buch des Dankens an Georg
Simmel. Briefe, Erinnerungen, Bibliographie, Duncker und Humblot, Berlin 1993,
str. 292–294.
37
dragoceni zapisi, v katerih je razmišljal ne samo o etiki, ampak tudi o
kulturi, pred nami ni samo Albert Schweitzer kot teolog, pastor, filo-
zof, univerzitetni profesor, glasbenik in zdravnik, ampak tudi kultu-
rolog. Njegova filozofija kulture sodi v smer, ki jo imenujemo filozofija
življenja in kamor prištevamo tudi Georga Simmla (1858–1918), in
tako zgodovina novejše filozofije omenja Schweitzerjevo ime znotraj
etike42 ali filozofije kulture ali celo filozofije narave.43 Skupno s
Simmlom mu je trdno prepričanje, da sta tako narava kot kultura
dva pola istega in refleksija o tem življenje osredinja in ga intenzivira,
skratka kultura je pot, ki človeku omogoča pot do izpopolnjevanja,
celo do popolnosti.44 V primerjavi s Simmlom pa Schweitzer vsekakor
bolj izpostavlja etiko in ji znotraj kulture namenja prednostno mesto
in pomen. Simmlu tudi priznava, da je nanj naredil določen pozitivni
vtis, ko je poslušal na univerzi v Berlinu leta 1899 njegova predavanja,
omenja tudi njuno poznejše dopisovanje, ko je Simmel v Strasbourgu
in Schweitzer že v Lambarénéju.45
2. KULTURA – NAPREDEK – ETIKA
Volja do kulture je po Schweitzerju volja do napredka, vendar v
svojih razmišljanjih o kulturi izhaja najprej iz dejstva krize kulture,
ki je po njegovem več kot očitna. Zato skuša pojasniti vzroke za
42 Glej Heinz-Horst Schrey: Einführung in die Ethik, Wissenschaftliche Buch-
gesellschaft, Darmstadt 199, str. 33, 54, 110, 163; Jan Rohls: Geschichte der
Ethik, Mohr, Tübingen 1991, str. 391; Otfried Höffe: Lesebuch zur Ethik. Phi-
losophische Texte von der Antike bis zur Gegenwart, Beck, München 1998, str.
348–350.
43 Glej Hans-Joachim Werner: Eins mit der Natur. Mensch und Natur bei Franz von
Assisi, Jokob Böhme, Albert Schweitzer ind Pierre Teilhard de Chardin, Beck, München
1986.
44 Glej Georg Simmel: Vom Wesen der Kultur, nav. iz Georg Simmel: Aufsätze und
Abhandlungen 1901–1908, zv. II, Gesamtausgabe (ur. Ottheim Rammstedt),
zv. 8, Suhrkamp, Frankfurt am Main 1997, str. 363–373.
45 Glej Kurt Gassen und Michael Landmann (ur.): Buch des Dankens an Georg
Simmel. Briefe, Erinnerungen, Bibliographie, Duncker und Humblot, Berlin 1993,
str. 292–294.
37
