Page 42 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 42
RAZPRAVE, [TUDIJE
nalizem sta postavila etične ideale uma o razvoju posameznika v res-
nično človeštvo, o njegovi vlogi v družbi, o njenih materialnih in du-
hovnih nalogah, o obnašanju ljudstev drug do drugega in njihovem
prehodu v človeštvo, združeno z najvišjimi, duhovnimi cilji. Tile etični
ideali uma v filozofiji in javnem mnenju so začeli prihajati v na-
vzkrižje s stvarnostjo in preoblikovati njena razmerja. V času treh ali
štirih generacij se je v neki meri udejanjil resničen napredek tako v
kulturnem prepričanju kot v kulturnih stanjih, in zdelo se je, da je
bil čas kulture razumljen kot dokončno začet in v neustavljivem
napredovanju.«50 Sredi 19. stoletja je prišlo do razkoraka med etič-
nimi ideali in stvarnostjo, vse to pa ima za razvoj kulture zelo nega-
tivne posledice. Pri tem je po Schweitzerju zatajila predvsem filozo-
fija, zato se je z njo tudi zelo kritično soočal. Prevprašal je njene še
neizrabljene možnosti in kaj iz njene dolge tradicije bi se dalo po-
novno oživiti in angažirati za obvladovanje in premagovanje vedno
očitnejše krize. Zaradi vidne neustvarjalnosti in še bolj nemoči pri
izhodu iz krize je prvotno nameraval svoje delo o kulturi in etiki
nasloviti celo kot Mi, epigoni.51 Njegovo poznejše bivanje v Afriki ga je
od tega odvrnilo, kajti epigonstvo je z neutrudnim, celo garaškim
delom v kar se da težkih razmerah uspel preseči.
Že zelo zgodaj je zaznal posledice nacionalizmov, zato je vzpon
nacionalistične nestrpnosti razumel kot težek protiudarec kulturi,
ki jo je v mladosti občutil kot nekaj svetovljanskega in veliko manj
nacionalnega. Tako je odločno povedal: »Kaj je nacionalizem? Neple-
meniti in v nesmisel povišani patriotizem, ki se do plemenitega in
zdravega obnaša kot blodna ideja do normalnega prepričanja. Kako
se je razvil med nami?«52 Fichtejev ideali »skrbništvo uma, nravnost
in kultura«, ki naj jih država neguje in ki so poosebljali nemško
svetovljanstvo, so žal doživeli zlorabo in postali simbol za naciona-
lizem – tudi v podobi zapovedanega patriotizma; v tem je Schweitzer
videl sile, ki so uničevale kulturo sámo. Smeli bi si celo postaviti
50 Albert Schweitzer: Kultur und Ethik, str. 16.
51 Albert Schweitzer: Aus meinem Leben und Denken, str. 126-128. O tem glej še
Albert Schweitzer: Die Entstehung der Lehre der Erfurcht vor dem Leben und ihre
Bedeutung für unsere Kultur, str. 17–18.
52 Albert Schweitzer: Kultur und Ethik, str. 43.
40
nalizem sta postavila etične ideale uma o razvoju posameznika v res-
nično človeštvo, o njegovi vlogi v družbi, o njenih materialnih in du-
hovnih nalogah, o obnašanju ljudstev drug do drugega in njihovem
prehodu v človeštvo, združeno z najvišjimi, duhovnimi cilji. Tile etični
ideali uma v filozofiji in javnem mnenju so začeli prihajati v na-
vzkrižje s stvarnostjo in preoblikovati njena razmerja. V času treh ali
štirih generacij se je v neki meri udejanjil resničen napredek tako v
kulturnem prepričanju kot v kulturnih stanjih, in zdelo se je, da je
bil čas kulture razumljen kot dokončno začet in v neustavljivem
napredovanju.«50 Sredi 19. stoletja je prišlo do razkoraka med etič-
nimi ideali in stvarnostjo, vse to pa ima za razvoj kulture zelo nega-
tivne posledice. Pri tem je po Schweitzerju zatajila predvsem filozo-
fija, zato se je z njo tudi zelo kritično soočal. Prevprašal je njene še
neizrabljene možnosti in kaj iz njene dolge tradicije bi se dalo po-
novno oživiti in angažirati za obvladovanje in premagovanje vedno
očitnejše krize. Zaradi vidne neustvarjalnosti in še bolj nemoči pri
izhodu iz krize je prvotno nameraval svoje delo o kulturi in etiki
nasloviti celo kot Mi, epigoni.51 Njegovo poznejše bivanje v Afriki ga je
od tega odvrnilo, kajti epigonstvo je z neutrudnim, celo garaškim
delom v kar se da težkih razmerah uspel preseči.
Že zelo zgodaj je zaznal posledice nacionalizmov, zato je vzpon
nacionalistične nestrpnosti razumel kot težek protiudarec kulturi,
ki jo je v mladosti občutil kot nekaj svetovljanskega in veliko manj
nacionalnega. Tako je odločno povedal: »Kaj je nacionalizem? Neple-
meniti in v nesmisel povišani patriotizem, ki se do plemenitega in
zdravega obnaša kot blodna ideja do normalnega prepričanja. Kako
se je razvil med nami?«52 Fichtejev ideali »skrbništvo uma, nravnost
in kultura«, ki naj jih država neguje in ki so poosebljali nemško
svetovljanstvo, so žal doživeli zlorabo in postali simbol za naciona-
lizem – tudi v podobi zapovedanega patriotizma; v tem je Schweitzer
videl sile, ki so uničevale kulturo sámo. Smeli bi si celo postaviti
50 Albert Schweitzer: Kultur und Ethik, str. 16.
51 Albert Schweitzer: Aus meinem Leben und Denken, str. 126-128. O tem glej še
Albert Schweitzer: Die Entstehung der Lehre der Erfurcht vor dem Leben und ihre
Bedeutung für unsere Kultur, str. 17–18.
52 Albert Schweitzer: Kultur und Ethik, str. 43.
40
