Page 45 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 45
CVETKA HED@ET TÓTH
red. Ko gre za etiko, nisi zunaj življenja, ampak kar najbolj v njem, in
kot vsa filozofija življenja je tudi Schweitzer vztrajal, da življenje hoče
več življenja, ne manj.
Še enkrat vprašanje, kako je lahko življenje sinonim za etiko, če
najbolj dobesedno sledimo Schweitzerju. Verjetno bi se to dalo strniti
v enačbo življenje=delo=etika. Zato na vprašanje, kaj naj bi bila etika,
Schweitzer spet pojasnjuje: »V čem je torej izpopolnjena etika? V etiki
trpečega samoizpopolnjevanja in v etiki dejavnega samoizpopolnje-
vanja. Etika, ki je zasnovana na stališču družbe, je dodatek, ki ga mora
korigirati etika dejavnega samoizpopolnjevanja.«57 Vedno znova se
Schweitzer sprašuje, kaj je »resnično temeljno načelo etičnega«, in iz
naslovne formulacije 20. poglavja Kulture in etike izhaja, da gre pri
etiki po njegovem za »etiko predanosti in etiko samoizpopolnjeva-
nja«.58 Še tako popolna individualna etika ne zadošča, če ne dosega
temeljev svetovne biti in življenja v njej. »Na strani etike predanosti
mora biti napaka nekako v tem, da je preozka. Načeloma se socialni
utilitarizem ukvarja le s predanostjo človeka do človeka in človeške
družbe. Nasprotno pa je etika samoizpopolnjevanja nekaj univerzal-
nega. Opravka ima z odnosom človeka do sveta. Če torej želi etika
predanosti prerasti v etiko samoizpopolnjevanja, mora postati, tako
kot slednja, univerzalna in predanost usmeriti ne le na človeka in
družbo, temveč nasploh na vsakršno obliko življenja v svetu.«59 Je
modernemu človeku, ki je pod očitnim vplivom – liberalnega –
pojmovanja napredka, takšno etično življenje dosegljivo? Recimo v
svetu, ki ga obkrožajo najsodobnejši dosežki tehnike in kjer je med-
človeškost zaradi računalniške tehnike zreducirana na minimum.
Zdaj je primerjava s Schweitzerjem težja, ker smo soočeni z njegovim
eskapizmom, in doživljati svet z roba pragozda je drugače kot sredi
kakšne svetovne metropole.
Schweitzer izrecno izhaja iz tega, da etično naravnano življenje
vsekakor ni življenje, ki bi bilo obremenjeno z idejo napredka – nikjer
seveda ne dobimo trditev, iz katerih bi izhajalo, da je tehničnemu
napredku a priori nasprotoval. Vse preveč dokazov pa je imel, kako je
57 Prav tam, str. 316.
58 Prav tam.
59 Prav tam.
43
red. Ko gre za etiko, nisi zunaj življenja, ampak kar najbolj v njem, in
kot vsa filozofija življenja je tudi Schweitzer vztrajal, da življenje hoče
več življenja, ne manj.
Še enkrat vprašanje, kako je lahko življenje sinonim za etiko, če
najbolj dobesedno sledimo Schweitzerju. Verjetno bi se to dalo strniti
v enačbo življenje=delo=etika. Zato na vprašanje, kaj naj bi bila etika,
Schweitzer spet pojasnjuje: »V čem je torej izpopolnjena etika? V etiki
trpečega samoizpopolnjevanja in v etiki dejavnega samoizpopolnje-
vanja. Etika, ki je zasnovana na stališču družbe, je dodatek, ki ga mora
korigirati etika dejavnega samoizpopolnjevanja.«57 Vedno znova se
Schweitzer sprašuje, kaj je »resnično temeljno načelo etičnega«, in iz
naslovne formulacije 20. poglavja Kulture in etike izhaja, da gre pri
etiki po njegovem za »etiko predanosti in etiko samoizpopolnjeva-
nja«.58 Še tako popolna individualna etika ne zadošča, če ne dosega
temeljev svetovne biti in življenja v njej. »Na strani etike predanosti
mora biti napaka nekako v tem, da je preozka. Načeloma se socialni
utilitarizem ukvarja le s predanostjo človeka do človeka in človeške
družbe. Nasprotno pa je etika samoizpopolnjevanja nekaj univerzal-
nega. Opravka ima z odnosom človeka do sveta. Če torej želi etika
predanosti prerasti v etiko samoizpopolnjevanja, mora postati, tako
kot slednja, univerzalna in predanost usmeriti ne le na človeka in
družbo, temveč nasploh na vsakršno obliko življenja v svetu.«59 Je
modernemu človeku, ki je pod očitnim vplivom – liberalnega –
pojmovanja napredka, takšno etično življenje dosegljivo? Recimo v
svetu, ki ga obkrožajo najsodobnejši dosežki tehnike in kjer je med-
človeškost zaradi računalniške tehnike zreducirana na minimum.
Zdaj je primerjava s Schweitzerjem težja, ker smo soočeni z njegovim
eskapizmom, in doživljati svet z roba pragozda je drugače kot sredi
kakšne svetovne metropole.
Schweitzer izrecno izhaja iz tega, da etično naravnano življenje
vsekakor ni življenje, ki bi bilo obremenjeno z idejo napredka – nikjer
seveda ne dobimo trditev, iz katerih bi izhajalo, da je tehničnemu
napredku a priori nasprotoval. Vse preveč dokazov pa je imel, kako je
57 Prav tam, str. 316.
58 Prav tam.
59 Prav tam.
43
