Page 50 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 50
RAZPRAVE, [TUDIJE
Nenad Hardi Vitorovi}
DIETRICH BONHOEFFER –
ODGOVORNOST IN SVOBODA
S knjigo Odgovornost in svoboda (Celjska Mohorjeva družba, 2005)
smo ob 60. obletnici smrti in 100. obletnici rojstva Dietricha Bon-
hoefferja (1906–1945) v slovenščini končno dobili prvi celovitejši
izbor iz del tega izjemnega protestantskega pastorja in teologa. V
čem je njegova izjemnost? Bonhoeffer, ki se ga je v petdesetih letih
dvajsetega stoletja oprijel naziv teolog »nereligioznega krščanstva«,
se je v splošno zgodovino vendarle zapisal predvsem kot tisti lute-
ranski teolog, ki je bil aktivni udeleženec nemškega antifašističnega
gibanja in pozneje tudi oboroženega odpora, konkretno skupine
okoli Wilhelma Canarisa, šefa vojaške obveščevalne službe Abwehr, ki
je od leta 1938 večkrat (prvič ob načrtovanju zasedbe Sudetov)
poskušala likvidirati Hitlerja in zrušiti nacistični režim. Takšen opis
je po svoje upravičen, saj Bonhoeffer nikakor ni bil edini, ki je bil
zaradi svojega dojemanja tega, kaj pomeni hoditi za Kristusom,
pripravljen tvegati življenje z nasprotovanjem nacizmu. Omenim naj
le nekaj imen, na primer »Buchenwaldskega pridigarja« Paula Schnei-
derja, soustanovitelja Izpovedne cerkve, ki se je v skladu z Apd 5,29
(»Bogu se je treba pokoravati bolj kot ljudem«) dosledno upiral
kompromisom z »drugimi razodetji«1 in še v taborišču na ves glas
oznanjal evangelij, dokler ga niso z brutalno silo dokončno utišali.
Bonhoeffer je Schneiderja poimenoval za prvega evangeličanskega
mučenika »tretjega rajha«. Do leta 1939, ko je Schneider podlegel
»oskrbi« bolnišnice taborišča Buchenwald, je namreč že nekaj katoli-
1 Glej prvo tezo barmenske Sinode Izpovedne cerkve (Teološka deklaracija,
2001: 156).
48
Nenad Hardi Vitorovi}
DIETRICH BONHOEFFER –
ODGOVORNOST IN SVOBODA
S knjigo Odgovornost in svoboda (Celjska Mohorjeva družba, 2005)
smo ob 60. obletnici smrti in 100. obletnici rojstva Dietricha Bon-
hoefferja (1906–1945) v slovenščini končno dobili prvi celovitejši
izbor iz del tega izjemnega protestantskega pastorja in teologa. V
čem je njegova izjemnost? Bonhoeffer, ki se ga je v petdesetih letih
dvajsetega stoletja oprijel naziv teolog »nereligioznega krščanstva«,
se je v splošno zgodovino vendarle zapisal predvsem kot tisti lute-
ranski teolog, ki je bil aktivni udeleženec nemškega antifašističnega
gibanja in pozneje tudi oboroženega odpora, konkretno skupine
okoli Wilhelma Canarisa, šefa vojaške obveščevalne službe Abwehr, ki
je od leta 1938 večkrat (prvič ob načrtovanju zasedbe Sudetov)
poskušala likvidirati Hitlerja in zrušiti nacistični režim. Takšen opis
je po svoje upravičen, saj Bonhoeffer nikakor ni bil edini, ki je bil
zaradi svojega dojemanja tega, kaj pomeni hoditi za Kristusom,
pripravljen tvegati življenje z nasprotovanjem nacizmu. Omenim naj
le nekaj imen, na primer »Buchenwaldskega pridigarja« Paula Schnei-
derja, soustanovitelja Izpovedne cerkve, ki se je v skladu z Apd 5,29
(»Bogu se je treba pokoravati bolj kot ljudem«) dosledno upiral
kompromisom z »drugimi razodetji«1 in še v taborišču na ves glas
oznanjal evangelij, dokler ga niso z brutalno silo dokončno utišali.
Bonhoeffer je Schneiderja poimenoval za prvega evangeličanskega
mučenika »tretjega rajha«. Do leta 1939, ko je Schneider podlegel
»oskrbi« bolnišnice taborišča Buchenwald, je namreč že nekaj katoli-
1 Glej prvo tezo barmenske Sinode Izpovedne cerkve (Teološka deklaracija,
2001: 156).
48
