Page 80 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 80
RAZPRAVE, [TUDIJE
Weber je kot sociolog »od zunaj« opisoval podobo odčaranega
sveta in držo protestantsko krščanskega človeka nasproti svetu v času
nastajanja modernega sveta/moderne družbe in hkratne konjunkture
doslednega monoteizma, po njegovem.
Lahko rečemo, da je v času zenita/krize modernega sveta to
podobo in to držo kot teolog »od znotraj« najbolj priostreno in
pregnantno izrazil Dietrich Bonhoeffer v svojih zapiskih iz (naci-
stične) ječe.4
»Živeti moramo kot tisti, ki v svojem življenju shajajo brez boga.
Bog, ki je z nami, je Bog, ki nas je zapustil (Marko 15, 34: »Moj Bog,
moj Bog, zakaj si me zapustil?«). Bog, pred katerim trajno stojimo, je
bog, ki nas je pustil v svetu živeti brez hipoteze o bogu. Pred Bogom
in z njim živimo brez boga«. (Bonhoeffer, 1944/1997:191.)
Z Bogom in pred Bogom – živimo v svetu brez boga. V svetu živimo
(po Božji odločitvi) brez boga – toda pred Bogom in z njim.5
Bonhoefferjevo sporočilo – še posebej, če upoštevamo kraj sporo-
čanja – vsebuje neko dvojnost. Po eni strani kot da izraža splošno in
neizogibno condition humaine vsakega človeka, ki jo je (zato) prestal
tudi Jezus, Božji sin v svoji človeškosti, v svojem učlovečenju. Ne bi se
zares učlovečil, če ne bi zares vzel nase te človekove usode. Jezusova
zapuščenost/osamljenost na križu je paradigma človekovega položaja
v svetu. Toda hkrati Bonhoeffer prikazuje to kot držo verujočega
človeka, kristjana: prikazuje jo ne le kot stanje, v katerem je, stoji (kot
vsak človek), ampak kot držo,v kateri mora kot verujoči vztrajati,
obstati. (Trubarjeva in seveda pred tem Pavlova besedna zveza se ne
po naključju na tem mestu kar vsiljuje …). Kot drža (vztrajanja)
pomeni tudi, da je nekaj ogroženega, da jo nekaj ogroža – in da je
treba nasproti tej grožnji – kot verujoči – vzdržati, obstati.
Stanje/drža ima dva povezana člena: »življenje v svetu brez boga«
– »pred Bogom in z Njim«. Lahko bi rekli oziroma zagovarjali trditev,
4 Zanimivo je, da v izboru, ki je bil izdan ob 100. obletnici rojstva tudi v
slovenskem prevodu (glej prispevek N. Hardija Vitorovića v tej številki Stati
inu obstati), to besedilo ni vključeno.
5 V nemščini je beseda bog kot samostalnik pisana vedno z veliko začetnico.V
prevodu v slovenščino smo se z uporabo razlikovanja med bogom in Bogom
seveda odločili za določeno interpretacijo.
78
Weber je kot sociolog »od zunaj« opisoval podobo odčaranega
sveta in držo protestantsko krščanskega človeka nasproti svetu v času
nastajanja modernega sveta/moderne družbe in hkratne konjunkture
doslednega monoteizma, po njegovem.
Lahko rečemo, da je v času zenita/krize modernega sveta to
podobo in to držo kot teolog »od znotraj« najbolj priostreno in
pregnantno izrazil Dietrich Bonhoeffer v svojih zapiskih iz (naci-
stične) ječe.4
»Živeti moramo kot tisti, ki v svojem življenju shajajo brez boga.
Bog, ki je z nami, je Bog, ki nas je zapustil (Marko 15, 34: »Moj Bog,
moj Bog, zakaj si me zapustil?«). Bog, pred katerim trajno stojimo, je
bog, ki nas je pustil v svetu živeti brez hipoteze o bogu. Pred Bogom
in z njim živimo brez boga«. (Bonhoeffer, 1944/1997:191.)
Z Bogom in pred Bogom – živimo v svetu brez boga. V svetu živimo
(po Božji odločitvi) brez boga – toda pred Bogom in z njim.5
Bonhoefferjevo sporočilo – še posebej, če upoštevamo kraj sporo-
čanja – vsebuje neko dvojnost. Po eni strani kot da izraža splošno in
neizogibno condition humaine vsakega človeka, ki jo je (zato) prestal
tudi Jezus, Božji sin v svoji človeškosti, v svojem učlovečenju. Ne bi se
zares učlovečil, če ne bi zares vzel nase te človekove usode. Jezusova
zapuščenost/osamljenost na križu je paradigma človekovega položaja
v svetu. Toda hkrati Bonhoeffer prikazuje to kot držo verujočega
človeka, kristjana: prikazuje jo ne le kot stanje, v katerem je, stoji (kot
vsak človek), ampak kot držo,v kateri mora kot verujoči vztrajati,
obstati. (Trubarjeva in seveda pred tem Pavlova besedna zveza se ne
po naključju na tem mestu kar vsiljuje …). Kot drža (vztrajanja)
pomeni tudi, da je nekaj ogroženega, da jo nekaj ogroža – in da je
treba nasproti tej grožnji – kot verujoči – vzdržati, obstati.
Stanje/drža ima dva povezana člena: »življenje v svetu brez boga«
– »pred Bogom in z Njim«. Lahko bi rekli oziroma zagovarjali trditev,
4 Zanimivo je, da v izboru, ki je bil izdan ob 100. obletnici rojstva tudi v
slovenskem prevodu (glej prispevek N. Hardija Vitorovića v tej številki Stati
inu obstati), to besedilo ni vključeno.
5 V nemščini je beseda bog kot samostalnik pisana vedno z veliko začetnico.V
prevodu v slovenščino smo se z uporabo razlikovanja med bogom in Bogom
seveda odločili za določeno interpretacijo.
78
