Page 102 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 102
RAZPRAVE, [TUDIJE
in bo s tem vse verujoče po celem svetu blagoslovil in rešil grehov,
večne smrti in pekla. Obdaril jih bo s popolno pobožnostjo in ne-
beško pravičnostjo, da bodo mogli skupaj z angeli stati pred menoj.
(Trubar, 1557/1986: i1b)
Trubarjevo interpretacijo »Adamove pridige« je seveda tudi treba
razumeti v smislu tega »kakor bi Bog hotel reči«. S »ponovitvijo«
obljube Abrahamu (1Mz 22,18)27 pa pride do njene prve »konkreti-
zacije«: seme ženske, ki bi doslej lahko bil kdorkoli, bo izšlo iz Abra-
hama. Obljuba je še vedno namenjena vsemu človeštvu, toda njeno
izpolnitev je poslej smiselno iskati zgolj med Abrahamovimi potomci.
Trubar nadaljuje:
Enako je potem Bog govoril Izaku in Jakobu, ki jima je ponavljal
obljubo o semenu ženske. Glede te Božje obljube je potem Jakob
pravil in prerokoval svojim otrokom, namreč kdaj bo Kristus moral
priti na svet. Dejal je, da se žezlo (to je oblast in gospostvo) ne bo
umaknilo od Juda, ne vladarska palica od njegovih nog, dokler ne
pride Šilo, (to je) Kristus, in k njemu se bodo zatekala ljudstva (1 Mz
49,10). (Trubar, 1557/1986: i1b - i2a)
Tu sta druga in tretja »konkretizacija«: obljubljeno seme bo izšlo
iz Izraela (Jakoba), izmed njegovih sinov pa iz Juda. In tako pridemo
tudi do Mojzesa – pridigarja evangelija:
Za temi očaki je Mojzes pridigal in prerokoval, da bo Kristus rojen
iz judovskega rodu, ko je v 5Mz (18,15–19) dejal: »Tvoj Gospod in
Bog mi je na Horebu takole govoril: ,Obudil jim bom preroka izmed
njihovega ljudstva, izmed njihovih bratov, kakor tebe, in položil bom
svoje besede v njihova usta in govoril jim bo vse, kar mu bom zapo-
vedal. Kdor pa mojih besed, ki jih bo govoril v mojem imenu, ne bo
poslušal, od tega bom terjal.’« (Trubar, 1557/1986: i2a)
27 Za razliko od večine prevodov SSP besedo »seme« tu interpretira množinsko
(potomci), namesto nevtralno (potomstvo), najbrž zato, ker je množina impli-
cirana v vrstici 17. Toda primerjaj poudarek na edincu v vrstici 16 in zoževanje
nosilcev obljube, ki se začne že pred Izakovim rojstvom v 1Mz 17, 18–21 in se
nadaljuje pri njegovih sinovih (ne Ezav ampak Jakob) ter naprej skozi zgodo-
vino Izraela (ne Ruben, ampak Juda; ne Savel, niti ne Jonatan, ampak David;
ne Amnon, ne Absalom, ampak Salomon itn.), ki se v tekstih Nove zaveze
zoži na Jezusa. Za množino v 1Mz 22, 17 pa primerjaj obljubo v 1Mz 17, 4–7.
100
in bo s tem vse verujoče po celem svetu blagoslovil in rešil grehov,
večne smrti in pekla. Obdaril jih bo s popolno pobožnostjo in ne-
beško pravičnostjo, da bodo mogli skupaj z angeli stati pred menoj.
(Trubar, 1557/1986: i1b)
Trubarjevo interpretacijo »Adamove pridige« je seveda tudi treba
razumeti v smislu tega »kakor bi Bog hotel reči«. S »ponovitvijo«
obljube Abrahamu (1Mz 22,18)27 pa pride do njene prve »konkreti-
zacije«: seme ženske, ki bi doslej lahko bil kdorkoli, bo izšlo iz Abra-
hama. Obljuba je še vedno namenjena vsemu človeštvu, toda njeno
izpolnitev je poslej smiselno iskati zgolj med Abrahamovimi potomci.
Trubar nadaljuje:
Enako je potem Bog govoril Izaku in Jakobu, ki jima je ponavljal
obljubo o semenu ženske. Glede te Božje obljube je potem Jakob
pravil in prerokoval svojim otrokom, namreč kdaj bo Kristus moral
priti na svet. Dejal je, da se žezlo (to je oblast in gospostvo) ne bo
umaknilo od Juda, ne vladarska palica od njegovih nog, dokler ne
pride Šilo, (to je) Kristus, in k njemu se bodo zatekala ljudstva (1 Mz
49,10). (Trubar, 1557/1986: i1b - i2a)
Tu sta druga in tretja »konkretizacija«: obljubljeno seme bo izšlo
iz Izraela (Jakoba), izmed njegovih sinov pa iz Juda. In tako pridemo
tudi do Mojzesa – pridigarja evangelija:
Za temi očaki je Mojzes pridigal in prerokoval, da bo Kristus rojen
iz judovskega rodu, ko je v 5Mz (18,15–19) dejal: »Tvoj Gospod in
Bog mi je na Horebu takole govoril: ,Obudil jim bom preroka izmed
njihovega ljudstva, izmed njihovih bratov, kakor tebe, in položil bom
svoje besede v njihova usta in govoril jim bo vse, kar mu bom zapo-
vedal. Kdor pa mojih besed, ki jih bo govoril v mojem imenu, ne bo
poslušal, od tega bom terjal.’« (Trubar, 1557/1986: i2a)
27 Za razliko od večine prevodov SSP besedo »seme« tu interpretira množinsko
(potomci), namesto nevtralno (potomstvo), najbrž zato, ker je množina impli-
cirana v vrstici 17. Toda primerjaj poudarek na edincu v vrstici 16 in zoževanje
nosilcev obljube, ki se začne že pred Izakovim rojstvom v 1Mz 17, 18–21 in se
nadaljuje pri njegovih sinovih (ne Ezav ampak Jakob) ter naprej skozi zgodo-
vino Izraela (ne Ruben, ampak Juda; ne Savel, niti ne Jonatan, ampak David;
ne Amnon, ne Absalom, ampak Salomon itn.), ki se v tekstih Nove zaveze
zoži na Jezusa. Za množino v 1Mz 22, 17 pa primerjaj obljubo v 1Mz 17, 4–7.
100
