Page 97 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 97
NENAD H. VITOROVI]
tiska kot načina boja proti Osmanskemu cesarstvu.20 Tako v »posve-
tilu« Drugega dela Nove zaveze nadvojvodi Maksimilijanu,21 datiranem
1. januarja, pravi:
Prav nič ne dvomim, da bo prek tega našega dela Kristus, Gospod,
s svojim Duhom in besedo vnovič razširil in utrdil svoje kraljestvo /
reich/ proti Jutrovem, Mohamedovo oz. antikristovo22 /oblast/ pa
oslabil in zmanjšal. Kajti evangelij je Božja moč in sila, kot pravi Pavel
na začetku tega pisma. (Trubar, 1560/1998: a3b)
Pavlov stavek se nadaljuje »/…/ v rešitev vsakomur, ki veruje /…/«
(Rim 1,16), česar Trubar tu ni eksplicitno poudaril, vsekakor pa to
implicira. Toda ob tem se nam lahko vsiljujejo dvomi: Je Trubar res
naivno mislil, da se bodo vsi balkanski muslimani z vero odzvali na
jasno oznanjeni evangelij? Ali pa je nasprotno, prav premeteno skušal
izrabiti »turško nevarnost«, da bi dosegel čim večjo naklado sloven-
skih in hrvaških protestantskih knjig, oz. celo predvsem za to, da bi
odvrnil pozornost od obtožb heretičnosti lastnih spisov?23 Ne prvo,
ne drugo: Trubar je res verjel, da je treba narediti vse, da bi se evangelij
oznanjal tudi muslimanom, in res je verjel, da bi to pripomoglo k
20 Glej npr. Trubar (1986): 50, 62, 66, 69, 77, 176, 274 ff; in SPP (1966): 129,
136 (kjer so skupaj s Turki tudi Judje omenjeni kot naslovljenci Kratkih
razumnih naukov), 159, 166.
21 Maksimilijan, kralj češki, nadvojvoda avstrijski, vojvoda burgundski, zgornje
in spodnje šlezijski, mejni grof moravski, grof tirolski itn., od 1564–1576
cesar Maksimilijan II. Konec 50. let je bilo videti, da bo Maksimilijan prot-
estant. Njegov dvorni pridigar Johann Sebastian Pfauser je bil luteranski
teolog. Toda istega leta, ko mu je Trubar napisal pričujoče posvetilo in mu
poslal svoj »Register in sumarični seznam«, je bil Pfauser izgnan, Maksi-
milijan pa se je sčasoma povsem uklonil pritiskom svoje družine in Rima.
Po letu 1564 je nadvojvoda avstrijskih dežel postal njegov brat Karl, ki je
odločno podpiral protireformacijo.
22 Antikrist je vsak odkrit ali prikrit Kristusov sovražnik. Torej tudi nekdo, ki
velja za kristjana. Trubar v nadaljevanju pristavi: »In v teh naših poslednjih
časih vidimo in izkušamo, kakšna je moč in učinkovitost Božje besede, ki
po vsej Evropi čedalje bolj temeljito razkrinkava zakritega antikrista.«
(Trubar, 1560/1998: a3b–a4a)
23 Trubar se je prev v tem času moral zagovarjati pred obtožbami, da vsebujejo
njegove knjige cvinglijanske nauke.
95
tiska kot načina boja proti Osmanskemu cesarstvu.20 Tako v »posve-
tilu« Drugega dela Nove zaveze nadvojvodi Maksimilijanu,21 datiranem
1. januarja, pravi:
Prav nič ne dvomim, da bo prek tega našega dela Kristus, Gospod,
s svojim Duhom in besedo vnovič razširil in utrdil svoje kraljestvo /
reich/ proti Jutrovem, Mohamedovo oz. antikristovo22 /oblast/ pa
oslabil in zmanjšal. Kajti evangelij je Božja moč in sila, kot pravi Pavel
na začetku tega pisma. (Trubar, 1560/1998: a3b)
Pavlov stavek se nadaljuje »/…/ v rešitev vsakomur, ki veruje /…/«
(Rim 1,16), česar Trubar tu ni eksplicitno poudaril, vsekakor pa to
implicira. Toda ob tem se nam lahko vsiljujejo dvomi: Je Trubar res
naivno mislil, da se bodo vsi balkanski muslimani z vero odzvali na
jasno oznanjeni evangelij? Ali pa je nasprotno, prav premeteno skušal
izrabiti »turško nevarnost«, da bi dosegel čim večjo naklado sloven-
skih in hrvaških protestantskih knjig, oz. celo predvsem za to, da bi
odvrnil pozornost od obtožb heretičnosti lastnih spisov?23 Ne prvo,
ne drugo: Trubar je res verjel, da je treba narediti vse, da bi se evangelij
oznanjal tudi muslimanom, in res je verjel, da bi to pripomoglo k
20 Glej npr. Trubar (1986): 50, 62, 66, 69, 77, 176, 274 ff; in SPP (1966): 129,
136 (kjer so skupaj s Turki tudi Judje omenjeni kot naslovljenci Kratkih
razumnih naukov), 159, 166.
21 Maksimilijan, kralj češki, nadvojvoda avstrijski, vojvoda burgundski, zgornje
in spodnje šlezijski, mejni grof moravski, grof tirolski itn., od 1564–1576
cesar Maksimilijan II. Konec 50. let je bilo videti, da bo Maksimilijan prot-
estant. Njegov dvorni pridigar Johann Sebastian Pfauser je bil luteranski
teolog. Toda istega leta, ko mu je Trubar napisal pričujoče posvetilo in mu
poslal svoj »Register in sumarični seznam«, je bil Pfauser izgnan, Maksi-
milijan pa se je sčasoma povsem uklonil pritiskom svoje družine in Rima.
Po letu 1564 je nadvojvoda avstrijskih dežel postal njegov brat Karl, ki je
odločno podpiral protireformacijo.
22 Antikrist je vsak odkrit ali prikrit Kristusov sovražnik. Torej tudi nekdo, ki
velja za kristjana. Trubar v nadaljevanju pristavi: »In v teh naših poslednjih
časih vidimo in izkušamo, kakšna je moč in učinkovitost Božje besede, ki
po vsej Evropi čedalje bolj temeljito razkrinkava zakritega antikrista.«
(Trubar, 1560/1998: a3b–a4a)
23 Trubar se je prev v tem času moral zagovarjati pred obtožbami, da vsebujejo
njegove knjige cvinglijanske nauke.
95
