Page 108 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 108
RAZPRAVE, [TUDIJE
razumnosti ter iz hudega nerazumevanja Svetega pisma. Če bi namreč
Judje Sveto pismo prav(ilno) razumeli, bi takoj stopili k naši veri.
(Trubar, 1557/1986: k2a)
Trubar v odlomku rabi besede »vera« v različnih pomenskih
registrih. Toda ta »prestop« k »naši veri« nikakor ni mišljen v sekun-
darnem, prenesenem smislu, npr. kot pristop k protestantizmu,
marveč nujno »dobesedno« – k veri oz. zaupanju (v Jezusa). Tudi
nikakor ni implicirano, da Judje Svetega pisma ne bi mogli pravilno
razumeti, saj Trubar ne misli, da bi kot ljudstvo bili zavrženi. V
Trubarjevih komentarjih k Pavlovemu Pismu Rimljanom je iz kon-
teksta razvidno, da so bili zavrženi Judje – voditelji ljudstva, katerih
»judovska vera« je za Trubarja »nova vera«, kot vidimo že v zgornjem
odlomku. Ko govori o »judovski veri«, nikoli ne meri na vero Judov
pred Jezusovim rojstvom: vera v Jezusa je ravno izpolnitev njihove
»stare vere«, ki je zato vselej že bila krščanstvo. Hkrati pa Judje
»judovske vere« ostanejo Judje, tudi ko postanejo kristjani (kakor
Pavel). Trubar iz njih ne dela »Hebrejcev«. Takšno videnje Judov pa
skozi cel srednji vek in tudi ob njegovem izteku nikakor ni bilo
samoumevno.30
Judje kot ljudstvo
Če bi iskali kake oprijemljive razloge za Trubarjevo odpornost do
srednjeveškega resentimenta nasproti Judom, bi jih lahko odkrivali v
njegovem pozornem branju Pavlovega Pisma Rimljanom, ki je bilo tudi
zanj, kakor za Luthra, »prava luč in pravi ključ k Stari zavezi in k
celemu Svetemu pismu«. Bralce namreč v svoji »Sumi« tega pisma
takole nagovori:
Ljubi Slovenci, v tem pismu, ki ga je apostol Pavel pisal kristjanom
(poganom in Judom),31 ki so tedaj bili v Rimu, imate same najko-
30 Očitno tudi že v antiki ne: tradicionalni »uredniški« naslov Pisma Hebrejcem
izvira od Tertulijana (ca. 155–230 n.št.). S samim poimenovanjem »He-
brejcev« seveda ne bi bilo nič narobe, če ne bi mogli utemeljeno sumiti, da
se namerno izogiba »Judom«.
31 V uvodnem komentarju k 1. poglavju Pisma Rimljanom za vrstico 7 (točka
B): »/Pavel/ pravi, komu piše to pismo: svetnikom, to je kristjanom, ki so v
Rimu.« (Trubar, 1560/1998: 1a)
106
razumnosti ter iz hudega nerazumevanja Svetega pisma. Če bi namreč
Judje Sveto pismo prav(ilno) razumeli, bi takoj stopili k naši veri.
(Trubar, 1557/1986: k2a)
Trubar v odlomku rabi besede »vera« v različnih pomenskih
registrih. Toda ta »prestop« k »naši veri« nikakor ni mišljen v sekun-
darnem, prenesenem smislu, npr. kot pristop k protestantizmu,
marveč nujno »dobesedno« – k veri oz. zaupanju (v Jezusa). Tudi
nikakor ni implicirano, da Judje Svetega pisma ne bi mogli pravilno
razumeti, saj Trubar ne misli, da bi kot ljudstvo bili zavrženi. V
Trubarjevih komentarjih k Pavlovemu Pismu Rimljanom je iz kon-
teksta razvidno, da so bili zavrženi Judje – voditelji ljudstva, katerih
»judovska vera« je za Trubarja »nova vera«, kot vidimo že v zgornjem
odlomku. Ko govori o »judovski veri«, nikoli ne meri na vero Judov
pred Jezusovim rojstvom: vera v Jezusa je ravno izpolnitev njihove
»stare vere«, ki je zato vselej že bila krščanstvo. Hkrati pa Judje
»judovske vere« ostanejo Judje, tudi ko postanejo kristjani (kakor
Pavel). Trubar iz njih ne dela »Hebrejcev«. Takšno videnje Judov pa
skozi cel srednji vek in tudi ob njegovem izteku nikakor ni bilo
samoumevno.30
Judje kot ljudstvo
Če bi iskali kake oprijemljive razloge za Trubarjevo odpornost do
srednjeveškega resentimenta nasproti Judom, bi jih lahko odkrivali v
njegovem pozornem branju Pavlovega Pisma Rimljanom, ki je bilo tudi
zanj, kakor za Luthra, »prava luč in pravi ključ k Stari zavezi in k
celemu Svetemu pismu«. Bralce namreč v svoji »Sumi« tega pisma
takole nagovori:
Ljubi Slovenci, v tem pismu, ki ga je apostol Pavel pisal kristjanom
(poganom in Judom),31 ki so tedaj bili v Rimu, imate same najko-
30 Očitno tudi že v antiki ne: tradicionalni »uredniški« naslov Pisma Hebrejcem
izvira od Tertulijana (ca. 155–230 n.št.). S samim poimenovanjem »He-
brejcev« seveda ne bi bilo nič narobe, če ne bi mogli utemeljeno sumiti, da
se namerno izogiba »Judom«.
31 V uvodnem komentarju k 1. poglavju Pisma Rimljanom za vrstico 7 (točka
B): »/Pavel/ pravi, komu piše to pismo: svetnikom, to je kristjanom, ki so v
Rimu.« (Trubar, 1560/1998: 1a)
106
