Page 192 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 192
RAZPRAVE, [TUDIJE
konkretno, z Johnom Darbyjem (1800–1882).10 Kasneje je to teologijo
sistematiziral Lewis Sperry Chafer v svojem delu Sistematična teologija
(Systematic Theology, 1948), nadalje pa so jo popularizirali avtorji
komentiranega Svetega pisma, imenovanega Scofield referenčna Biblija
(Scofield Reference Bible, 1909/1917, dopolnjena 1967; Bateman,
1999: 21).11 Osnovna značilnost dipenzacionalizma je teza, da Bog
izvaja svoj načrt za svet v različnih fazah ali obdobjih. Prav zaradi
razdelitve zgodovine na določena obdobja je ta teološki sistem dobil
ime dispenzacionalizem. Eden izmed glavnih protagonistov te teologije
v drugi polovici dvajsetega stoletja, ameriški teolog Ryrie, definira
dispenzacijo kot »razločno viden poseg Boga v njegovem načrtu«
(Ryrie, 1984: 322). Druge izmed prej omenjenih značilnosti so pre-
stale kar nekaj sprememb glede na njihovo začetno podobo. Ena
izmed pomembnih sprememb se tiče razumevanja Božje nove zaveze
z ljudmi, kar je seveda zelo pomembno za odnos med Izraelom in
Cerkvijo. Teologija Philadelphia College of Bible je poudarjala, da obstaja
ena sama nova zaveza. Pred tem so bili mnenja, da so obljube nove
zaveze veljale le za Izrael v prihodnosti (mišljeno s stališča našega
časa); Cerkve naj posledično sploh ne bi zadevale. Nato je Chafer
predstavil tezo o dveh zavezah, eno za Izrael kot narod (Jer 31,31–34,
Hebr 8,7–12) in eno za Cerkev (Lk 22,20). Kasneje pa je Scofield
zagovarjal obstoj ene same zaveze z delno izpolnitvijo, pri tem pa je
bolj poudarjal njen neizpolnjeni del (Bateman, 1999: 31–32). Nasled-
nji izziv, ki ga je odprlo vprašanje dobesedne in duhovne interpretacije
Svetega pisma, se je pojavil v 90. letih prejšnjega stoletja. Ta diskusija
je pripeljala do progresivnega dispenzacionalizma, ki ga zagovarja zelo
10 Šterbenc (2006: 20) sicer dobro opiše to teologijo in njene vplive na ameriško
politiko, je pa nekoliko nenatančen pri rabi besede »evangelijski«, kar se odraža
tako drugje v članku, kot tudi posebej pri trditvi, da je Darby idejni oče
ameriških evangelijskih kristjanov (Šterbenc, 2006: 20). Dejansko bi zanj
kvečjemu lahko rekli, da je bil idejni oče nekaterih evangelijskih (vendar
vsekakor tudi drugih) kristjanov, saj niso vsi evangelijski kristjani njeni
zagovorniki.
11 Čeprav so se podobne oblike razlage Svetega pisma pojavile že prej, na primer
pri cerkvenih očetih v obliki premileniarizma, se zdi, da je to prva
sistematična in hkrati razširjena oblika te teologije in hermenevtike.
190
konkretno, z Johnom Darbyjem (1800–1882).10 Kasneje je to teologijo
sistematiziral Lewis Sperry Chafer v svojem delu Sistematična teologija
(Systematic Theology, 1948), nadalje pa so jo popularizirali avtorji
komentiranega Svetega pisma, imenovanega Scofield referenčna Biblija
(Scofield Reference Bible, 1909/1917, dopolnjena 1967; Bateman,
1999: 21).11 Osnovna značilnost dipenzacionalizma je teza, da Bog
izvaja svoj načrt za svet v različnih fazah ali obdobjih. Prav zaradi
razdelitve zgodovine na določena obdobja je ta teološki sistem dobil
ime dispenzacionalizem. Eden izmed glavnih protagonistov te teologije
v drugi polovici dvajsetega stoletja, ameriški teolog Ryrie, definira
dispenzacijo kot »razločno viden poseg Boga v njegovem načrtu«
(Ryrie, 1984: 322). Druge izmed prej omenjenih značilnosti so pre-
stale kar nekaj sprememb glede na njihovo začetno podobo. Ena
izmed pomembnih sprememb se tiče razumevanja Božje nove zaveze
z ljudmi, kar je seveda zelo pomembno za odnos med Izraelom in
Cerkvijo. Teologija Philadelphia College of Bible je poudarjala, da obstaja
ena sama nova zaveza. Pred tem so bili mnenja, da so obljube nove
zaveze veljale le za Izrael v prihodnosti (mišljeno s stališča našega
časa); Cerkve naj posledično sploh ne bi zadevale. Nato je Chafer
predstavil tezo o dveh zavezah, eno za Izrael kot narod (Jer 31,31–34,
Hebr 8,7–12) in eno za Cerkev (Lk 22,20). Kasneje pa je Scofield
zagovarjal obstoj ene same zaveze z delno izpolnitvijo, pri tem pa je
bolj poudarjal njen neizpolnjeni del (Bateman, 1999: 31–32). Nasled-
nji izziv, ki ga je odprlo vprašanje dobesedne in duhovne interpretacije
Svetega pisma, se je pojavil v 90. letih prejšnjega stoletja. Ta diskusija
je pripeljala do progresivnega dispenzacionalizma, ki ga zagovarja zelo
10 Šterbenc (2006: 20) sicer dobro opiše to teologijo in njene vplive na ameriško
politiko, je pa nekoliko nenatančen pri rabi besede »evangelijski«, kar se odraža
tako drugje v članku, kot tudi posebej pri trditvi, da je Darby idejni oče
ameriških evangelijskih kristjanov (Šterbenc, 2006: 20). Dejansko bi zanj
kvečjemu lahko rekli, da je bil idejni oče nekaterih evangelijskih (vendar
vsekakor tudi drugih) kristjanov, saj niso vsi evangelijski kristjani njeni
zagovorniki.
11 Čeprav so se podobne oblike razlage Svetega pisma pojavile že prej, na primer
pri cerkvenih očetih v obliki premileniarizma, se zdi, da je to prva
sistematična in hkrati razširjena oblika te teologije in hermenevtike.
190
