Page 190 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 190
RAZPRAVE, [TUDIJE

jim je bilo obljubljeno, vendar le preko znamenite bitke vseh bitk –
Harmagedóna (Raz 16,16). Popularna verzija tega scenarija in njego-
vih različic, ki že skoraj celo desetletje kroži tako po Ameriki kot po
svetu, je tudi serija knjig Left Behind avtrojev Tima LaHaya in Jerryja
Jenkinsa.4 Takšno razumevanje Svetega pisma ima tudi svoje ime.
Imenuje se »dispenzacijska teologija« (zaradi teološke delitve zgodovine
na obdobja, t. i. »dispenzacije«), njena načela razlaganja Svetega pisma
pa »dispenzacijska hermenevtika«.5 To teološko stališče temelji na
načelu »dosledno dobesedne razlage« Svetega pisma, ki velja, vsaj v
liberalnih očeh, za fundamentalistično, vse od znamenitega sodnega
procesa v Zduženih državah leta 1925, imenovanega The Scope’s
(Monkey) trial.6 Takrat je prišlo do trka med različnimi metodami
interpretacije Svetega pisma na Zahodu in do zaostrovanja tako
fundamentalistične kot liberalne smeri v njihovih prepričanjih.7 Iz
njega se je razvila tudi zmerna smer, kasneje znana kot evangelijsko
gibanje.8

Zanimivost dispenzacijske teologije pa je, da po eni strani obrav-
nava Jude kot privilegirano ljudstvo, po drugi strani pa – kot ji očitajo

4 Prva knjiga iz te serije je bila skoraj tri leta na lestvici 150 najbolj prodajanih
knjig (USAToday.com, 2007) in je začasno dosegla sedmo mesto.

5 Poleg orisa te teologije v pričujočem članku lahko najdemo kratke opise
tudi na spletu, kot na primer na naslovu http://www.theologicalstudies.org/
dispen.html.

6 Učitelju biologije so sodili, ker je nelegalno učil teorijo evolucije v šoli. Na
procesu pa so se v očeh javnosti osmešili prav njegovi nasprotniki, ki so
zaradi dosledno dobesednega razumevanja Svetega pisma večkrat izpadli
smešno nazadnjaški.

7 Konotacije izrazov fundamenalističen in liberalen so seveda odvisne od stališč
komentatorjev. Velja pa pripomniti, da »fundamentalistične« smeri ne bi
smeli razumeti v današnjem splošno negativnem pomenu besede. Gre bolj
za tradicionalno stališče, kot ga je bila krščanska javnost do takrat vajena,
in ki se je kot »fundamentalizem« oblikovalo v glavnem od 19. stoletja naprej,
kot soočenje z novimi izzivi v obliki industrijske in predvsem biološke
revolucije.

8 Značilnost te zmerne smeri ni bila ta, da bi se opredelili za eno ali drugo
teološko stališče, temveč v tem, da so vprašanje dobesedne razlage in takšnih
scenarijev pustili odprto in se osredotočili na evangelij Jezusa Kristusa.

188
   185   186   187   188   189   190   191   192   193   194   195