Page 30 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 30
RAZPRAVE, [TUDIJE
je do odličnega posnetka mogoče priti na različne načine, ki se še
naprej razvijajo in izpopolnjujejo. Obveljalo je, da je temeljno merilo
vsakega faksimila pač čim večja skladnost z izvirnikom. Na tej osnovi
je Manfred Kramer prvič leta 1979 in kasneje še nekajkrat oblikoval
celovito, a še zmeraj dovolj zgoščeno definicijo, ki je sprejemljiva in
veljavna, čeprav ne more natančno zajeti vseh vidikov. Šele ob izčrpni
analizi celotne podobe faksimila in njenih spremnih sestavin se
pokaže vsa večplastnost in s tem tudi težavnost jedrnatega definiranja
oziroma sploh smiselnost takega početja.
Vzporedno z razvojem faksimila se je spreminjala in izpopol-
njevala tudi sama terminologija, ki se je sproti uvrščala v splošne
jezikovne priročnike in specialna terminološka dela (enciklopedije,
leksikoni). Danes je terminologija izčiščena, tako da ostajata veljavna
termina faksimile in faksimilirana izdaja, pri čemer prvi označuje
posnetek izvirne predloge, drugi pa celovito izdajo, torej tudi sprem-
na študijska in bibliografska dopolnila. Kljub hitro napredujočemu
soglasju v terminologiji, tuji in slovenski, še ne daleč nazaj najdemo
tudi bolj ohlapna, sestavljena, pleonastična in netočna poimenovanja,
npr. Faksimiledruck (faksimilirani tisk), Faksimilereproduktion
(faksimilirana reprodukcija), faksimilirani ponatis, faksimilirani natis
rokopisa. 3
Reprint
Strokovni termin reprint vsebujejo vsi temeljitejši splošni slovarji
in leksikoni, vsebinsko natančneje pa ga definirata predvsem tiskar-
ska in knjižničarska stroka. Pri tem izhajata iz namembnosti in iz
dejanske podobe izdelka. Izhodišče je vselej tisk, pri rokopisih ne
moremo govoriti o reprintih. Osnova vsakega reprinta je odločitev
za ponovljeno izdajo nekoč že natisnjenega dela. Ta seveda izhaja iz
dejstva, da delo v svoji prvotni izdaji ni več dostopno, v javnosti
oziroma na tržišču pa zanj obstaja ugotovljeno zanimanje. Toda samo
bralski oz. tržni interes ni zadosten.
3 Npr. Brockhaus-Wahrig: Deutsches Wörterbuch …, 1981, in Duden: Das
grosse Wörterbuch … , 1976–81, še vsebujeta geslo Faksimiledruck, slovenski
Literarni leksikon, 1983, pa uporablja termina faksimilirani ponatis in
faksimilirani natis.
28
je do odličnega posnetka mogoče priti na različne načine, ki se še
naprej razvijajo in izpopolnjujejo. Obveljalo je, da je temeljno merilo
vsakega faksimila pač čim večja skladnost z izvirnikom. Na tej osnovi
je Manfred Kramer prvič leta 1979 in kasneje še nekajkrat oblikoval
celovito, a še zmeraj dovolj zgoščeno definicijo, ki je sprejemljiva in
veljavna, čeprav ne more natančno zajeti vseh vidikov. Šele ob izčrpni
analizi celotne podobe faksimila in njenih spremnih sestavin se
pokaže vsa večplastnost in s tem tudi težavnost jedrnatega definiranja
oziroma sploh smiselnost takega početja.
Vzporedno z razvojem faksimila se je spreminjala in izpopol-
njevala tudi sama terminologija, ki se je sproti uvrščala v splošne
jezikovne priročnike in specialna terminološka dela (enciklopedije,
leksikoni). Danes je terminologija izčiščena, tako da ostajata veljavna
termina faksimile in faksimilirana izdaja, pri čemer prvi označuje
posnetek izvirne predloge, drugi pa celovito izdajo, torej tudi sprem-
na študijska in bibliografska dopolnila. Kljub hitro napredujočemu
soglasju v terminologiji, tuji in slovenski, še ne daleč nazaj najdemo
tudi bolj ohlapna, sestavljena, pleonastična in netočna poimenovanja,
npr. Faksimiledruck (faksimilirani tisk), Faksimilereproduktion
(faksimilirana reprodukcija), faksimilirani ponatis, faksimilirani natis
rokopisa. 3
Reprint
Strokovni termin reprint vsebujejo vsi temeljitejši splošni slovarji
in leksikoni, vsebinsko natančneje pa ga definirata predvsem tiskar-
ska in knjižničarska stroka. Pri tem izhajata iz namembnosti in iz
dejanske podobe izdelka. Izhodišče je vselej tisk, pri rokopisih ne
moremo govoriti o reprintih. Osnova vsakega reprinta je odločitev
za ponovljeno izdajo nekoč že natisnjenega dela. Ta seveda izhaja iz
dejstva, da delo v svoji prvotni izdaji ni več dostopno, v javnosti
oziroma na tržišču pa zanj obstaja ugotovljeno zanimanje. Toda samo
bralski oz. tržni interes ni zadosten.
3 Npr. Brockhaus-Wahrig: Deutsches Wörterbuch …, 1981, in Duden: Das
grosse Wörterbuch … , 1976–81, še vsebujeta geslo Faksimiledruck, slovenski
Literarni leksikon, 1983, pa uporablja termina faksimilirani ponatis in
faksimilirani natis.
28
