Page 34 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 34
RAZPRAVE, [TUDIJE
TISKARSKI PREDHODNIKI SLOVENSKEGA FAKSIMILA
Tiskarstvo se je v slovenskih deželah začelo s tiskarno Janža
Mandelca, ki je zaradi versko-političnih pretresov delovala komaj šest
let. Obrt se je ustalila in se začela spet kontinuirano razvijati šele v
drugi polovici 17. stoletja. Prvi stalni tiskar in knjigotržec v Ljubljani
je bil Janez Krstnik Mayr (od 1678). Podjetje se je uspešno nadaljevalo
z novimi lastniki, od katerih so bili najpomembnejši Reichard (od
1731), Eger (od 1765) in Blaznik (od 1801). Slednji je 1847 dodal še
lastno litografsko delavnico, tako je bilo podjetje tehnološko primer-
ljivo z drugimi evropskimi.
Nekakšen poseben primer je bila zasebna Valvasorjeva bakro-
reznica in tiskarna, ki si jo je lastnik uredil samostojno na svojem
gradu Bogenšperk za tisk svojih del. Delovala je le od 1678 do 1689,
vendar so tam izdelali in natisnili kar šest Valvasorjevih del (1679–1681),
ki so pomembna tako zaradi vsebine in kot litografski ter tiskarski
dosežki.
V 19. stoletju se je tiskarstvo na Slovenskem hitro razvijalo in širilo,
ne samo v središču (Kleinmayr & Bamberg, Merk, Milic), ampak tudi
na Štajerskem (Maribor, Celje, Ptuj), na Dolenjskem (Novo mesto),
na Notranjskem (Postojna) in v Prekmurju (Murska Sobota). Tiskarji
na področju slovenskih dežel se v 19. stoletju še niso lotili tiska
faksimilov, niti niso o tem kaj strokovnega zabeležili. Najbližji tem
poskusom je bil Krajec, ki je prevzel tiskarno v Novem mestu (1876)
in postal v svojem času eden od najpomembnejših slovenskih založ-
nikov in tiskarjev. Bil je prvi, ki se je lotil tehnološko zahtevnih
reprintov Valvasorjevih del: Das Erz-Herzogthum Kärndten von Johann
Weichard Freiherrn von Valvasor. 2. unveränderte Aufl. Rudolfswert : J.
Krajec 1882, in Die Ehre des Herzogthums Krain I/IV Bd. 2. unveränderte
Auflage. Rudolfswerth : J. Krajec, 1877 –1879. Glede na strokovne kriterije
gre za tipične reprinte oz. nespremenjene izdaje, kakor jih je sam
poimenoval.
32
TISKARSKI PREDHODNIKI SLOVENSKEGA FAKSIMILA
Tiskarstvo se je v slovenskih deželah začelo s tiskarno Janža
Mandelca, ki je zaradi versko-političnih pretresov delovala komaj šest
let. Obrt se je ustalila in se začela spet kontinuirano razvijati šele v
drugi polovici 17. stoletja. Prvi stalni tiskar in knjigotržec v Ljubljani
je bil Janez Krstnik Mayr (od 1678). Podjetje se je uspešno nadaljevalo
z novimi lastniki, od katerih so bili najpomembnejši Reichard (od
1731), Eger (od 1765) in Blaznik (od 1801). Slednji je 1847 dodal še
lastno litografsko delavnico, tako je bilo podjetje tehnološko primer-
ljivo z drugimi evropskimi.
Nekakšen poseben primer je bila zasebna Valvasorjeva bakro-
reznica in tiskarna, ki si jo je lastnik uredil samostojno na svojem
gradu Bogenšperk za tisk svojih del. Delovala je le od 1678 do 1689,
vendar so tam izdelali in natisnili kar šest Valvasorjevih del (1679–1681),
ki so pomembna tako zaradi vsebine in kot litografski ter tiskarski
dosežki.
V 19. stoletju se je tiskarstvo na Slovenskem hitro razvijalo in širilo,
ne samo v središču (Kleinmayr & Bamberg, Merk, Milic), ampak tudi
na Štajerskem (Maribor, Celje, Ptuj), na Dolenjskem (Novo mesto),
na Notranjskem (Postojna) in v Prekmurju (Murska Sobota). Tiskarji
na področju slovenskih dežel se v 19. stoletju še niso lotili tiska
faksimilov, niti niso o tem kaj strokovnega zabeležili. Najbližji tem
poskusom je bil Krajec, ki je prevzel tiskarno v Novem mestu (1876)
in postal v svojem času eden od najpomembnejših slovenskih založ-
nikov in tiskarjev. Bil je prvi, ki se je lotil tehnološko zahtevnih
reprintov Valvasorjevih del: Das Erz-Herzogthum Kärndten von Johann
Weichard Freiherrn von Valvasor. 2. unveränderte Aufl. Rudolfswert : J.
Krajec 1882, in Die Ehre des Herzogthums Krain I/IV Bd. 2. unveränderte
Auflage. Rudolfswerth : J. Krajec, 1877 –1879. Glede na strokovne kriterije
gre za tipične reprinte oz. nespremenjene izdaje, kakor jih je sam
poimenoval.
32
