Page 76 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 76
RAZPRAVE, [TUDIJE
nepobožnega.25 Pisma je možno vsaj delno obnoviti, kar ne velja zgolj
za njihovo vsebino, ampak tudi za izvirno izrazje, saj je sodišče pod
vodstvom Giorgia Andreassija obtoženemu ukazalo, da stavek za
stavkom razloži najbolj kočljive odlomke. Ta se je spretno izmikal
izpraševalcem, saj naj bi navedene trditve ne bile njegove: »Če bi radi
izvedeli kaj več, se posvetujte z omenjenim škofom.«26 V resnici je šlo
za precej natančna pričevanja o nalogah, ki jih je Giulio imel v Trstu
in o tem še posebej jasno govori pismo z dne 4. aprila 1541. V njem
Bonomo zapiše:
Lahko vam na kratko odgovorim, da podpiram vaš trud in delo, ki ste
ga opravili to zimo pri nas, kot tudi neuspešne poskuse našega sedanje-
ga pridigarja čiste evangelijske resnice. Ti poskusi pri poslušalcih do danes
niso obrodili sadov, saj so ljudje večinoma neotesani in obduratae cer-
vicis, torej trdovratni. Množica tako raje v zmoti in slepo sledi ustalje-
nemu obredju, s čimer podpira očitne zlorabe, po drugi strani pa z veseljem
udriha in rohni proti svetlobi božje besede. (…) Zadovoljen sem, da se boste
vrnili k nam in da bomo s skupnimi močmi nadaljevali zastavljeno delo, s
katerim bi radi omehčali nevedne trmoglavce, ter jim pokazali pot do
svetlobe.27
Gre za besede, polne bolečine, ki so bile precej drugačne od
zmagoslavnih misli bolonjskega zdravnika Melchiorra Cerrona, s
katerim si je avguštinec tudi dopisoval. Melchiorre je prav v onih dneh
v enem od svojih pisem nadvse hvalil »dejavnost … posvečeno slavi
Jezusa Kristusa«, ki se je takrat razmahnila v Trstu. »Povem vam, da
je ta zdravnik zmešan človek zmešane pameti,« je kratko odvrnil
25 Pietro Contarini, škof Pafa, Gian Pietru Carafi, Benetke 1. maj 1541, v
Nunziature di Venezia, II (9. januar 1536 – 9. junij 1542), uredil F. GAETA,
str. 351–352: »Med temi pismi (zaplenjenimi Giuliu iz Milana), jih je nekaj
tudi od škofa, ki je zelo vneto zagovarjal njegova stališča in se nasploh izkazal
za nadvse nemirnega in nepobožnega«.
26 TAMARO, Assolutismo e municipalismo cit. p. 172; zaslišanje dne 14. marca.
Avguštinec je večkrat ponovil ta stavek: prim. prav tam, str. 171: »Kdor bi
rad vedel več, naj se posvetuje z njim«.
27 Obnovo najdemo že v VENETIANER, Die Evangelisch-Reformierte Kirche cit.,
str. 80–81; navedeno besedilo se ravna po obnovi v izdaji TAMARO;
Assolutismo e municipalismo cit., str. 172–173; zaslišanji 14. in 21. junija.
74
nepobožnega.25 Pisma je možno vsaj delno obnoviti, kar ne velja zgolj
za njihovo vsebino, ampak tudi za izvirno izrazje, saj je sodišče pod
vodstvom Giorgia Andreassija obtoženemu ukazalo, da stavek za
stavkom razloži najbolj kočljive odlomke. Ta se je spretno izmikal
izpraševalcem, saj naj bi navedene trditve ne bile njegove: »Če bi radi
izvedeli kaj več, se posvetujte z omenjenim škofom.«26 V resnici je šlo
za precej natančna pričevanja o nalogah, ki jih je Giulio imel v Trstu
in o tem še posebej jasno govori pismo z dne 4. aprila 1541. V njem
Bonomo zapiše:
Lahko vam na kratko odgovorim, da podpiram vaš trud in delo, ki ste
ga opravili to zimo pri nas, kot tudi neuspešne poskuse našega sedanje-
ga pridigarja čiste evangelijske resnice. Ti poskusi pri poslušalcih do danes
niso obrodili sadov, saj so ljudje večinoma neotesani in obduratae cer-
vicis, torej trdovratni. Množica tako raje v zmoti in slepo sledi ustalje-
nemu obredju, s čimer podpira očitne zlorabe, po drugi strani pa z veseljem
udriha in rohni proti svetlobi božje besede. (…) Zadovoljen sem, da se boste
vrnili k nam in da bomo s skupnimi močmi nadaljevali zastavljeno delo, s
katerim bi radi omehčali nevedne trmoglavce, ter jim pokazali pot do
svetlobe.27
Gre za besede, polne bolečine, ki so bile precej drugačne od
zmagoslavnih misli bolonjskega zdravnika Melchiorra Cerrona, s
katerim si je avguštinec tudi dopisoval. Melchiorre je prav v onih dneh
v enem od svojih pisem nadvse hvalil »dejavnost … posvečeno slavi
Jezusa Kristusa«, ki se je takrat razmahnila v Trstu. »Povem vam, da
je ta zdravnik zmešan človek zmešane pameti,« je kratko odvrnil
25 Pietro Contarini, škof Pafa, Gian Pietru Carafi, Benetke 1. maj 1541, v
Nunziature di Venezia, II (9. januar 1536 – 9. junij 1542), uredil F. GAETA,
str. 351–352: »Med temi pismi (zaplenjenimi Giuliu iz Milana), jih je nekaj
tudi od škofa, ki je zelo vneto zagovarjal njegova stališča in se nasploh izkazal
za nadvse nemirnega in nepobožnega«.
26 TAMARO, Assolutismo e municipalismo cit. p. 172; zaslišanje dne 14. marca.
Avguštinec je večkrat ponovil ta stavek: prim. prav tam, str. 171: »Kdor bi
rad vedel več, naj se posvetuje z njim«.
27 Obnovo najdemo že v VENETIANER, Die Evangelisch-Reformierte Kirche cit.,
str. 80–81; navedeno besedilo se ravna po obnovi v izdaji TAMARO;
Assolutismo e municipalismo cit., str. 172–173; zaslišanji 14. in 21. junija.
74
