Page 79 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 79
SILVANO CAVAZZA
katerih so takrat v protestantskih krogih pogosto razpravljali in se je
o njih veliko govorilo tudi v Italiji. Bolj pomembno pa je, da je
avguštinec za razliko od drugih heterodoksnih pridigarjev, ki so v
Trstu službovali pred njim, po luteranskem nauku o konsubstan-
ciaciji zagovarjal stvarno navzočnost v posvečeni hostiji. V Trstu tega
nauka še niso poznali, zato so se vnele številne polemike. Tako vsaj
po robatem pričanju Brischie:
Kar se tiče evharistije, je skušal ljudi z lažnimi razlagami prepričati, da je
hostija, ki jo posveti duhovnik, telo Gospoda Jezusa Kristusa in tako zanetil
številne spore. S tem mračnim naukom je med poslušalci, ki so hodili k
njegovim pridigam, spodbudil razne govorice in prav zaradi teh izmišljotin se
pri nas precej šušlja o evharistiji. S takimi in podobnimi trditvami je Tržačane
zelo razburil in mednje zasejal razdor.34
Bonomo se je z veseljem zavzel za prihod fra Serafina, ki je kljub
temu, da je bilo zaradi epidemije kuge tisti čas težko potovati, v Trst
prispel iz nekega mesta beneške Istre. O njem je pisal mestnemu svetu:
»Je učen človek, ki ga krasijo mnoge vrline in lepe navade, zato bodo
njegove pridige gotovo primerne in med ljudmi ne bodo povzročale
nemirov«.35 A do nemirov je kljub temu prišlo in sicer predvsem
zaradi obtožb, izrečenih v dokaj slikovitem jeziku, s katerimi se je
redovnik spravil nad nekatere duhovnike in njihove navade. Razum-
ljivo je, da ob polemikah, ki so se dotikale celo kanonikov stolnice
(večinoma tudi pomembnih članov mestne aristokracije), vprašanja
o nauku v Trstu niso bila več v središču pozornosti.
Tudi potem, ko so se nemiri zaradi fra Serafina polegli, je Bo-
nomo še naprej vabil »predicatores, qui predicassent in hac civitate
purum evangelium«.36 V zadnjih mesecih svojega življenja (umrl je
4. julija 1546) je sprejel fra Giovannija da Catarra, ki je ostal v Trstu
do poletja 1547. Spomladi leta 1546 so po Benetkah že krožile
govorice, da so mesto okužile nevarne nove zamisli »o spovedi, evha-
ristiji, postu, čaščenju svetnikov ter celibatu redovnikov in duhovni-
34 TAMARO, Assolutismo e municipalismo cit., str. 180.
35 Prim. škofova pisma vrhovnim sodnikom navedena v DI BRAZZANO, Pietro
Bonomo cit., str. 337–338 in opombe 224–225.
36 Zaslišanje Giuseppeja de’ Pellegrinija na procesu proti luterancem v Trstu,
27. januarja 1548, v TAMARO, Assolutismo e municipalismo cit., str. 209.
77
katerih so takrat v protestantskih krogih pogosto razpravljali in se je
o njih veliko govorilo tudi v Italiji. Bolj pomembno pa je, da je
avguštinec za razliko od drugih heterodoksnih pridigarjev, ki so v
Trstu službovali pred njim, po luteranskem nauku o konsubstan-
ciaciji zagovarjal stvarno navzočnost v posvečeni hostiji. V Trstu tega
nauka še niso poznali, zato so se vnele številne polemike. Tako vsaj
po robatem pričanju Brischie:
Kar se tiče evharistije, je skušal ljudi z lažnimi razlagami prepričati, da je
hostija, ki jo posveti duhovnik, telo Gospoda Jezusa Kristusa in tako zanetil
številne spore. S tem mračnim naukom je med poslušalci, ki so hodili k
njegovim pridigam, spodbudil razne govorice in prav zaradi teh izmišljotin se
pri nas precej šušlja o evharistiji. S takimi in podobnimi trditvami je Tržačane
zelo razburil in mednje zasejal razdor.34
Bonomo se je z veseljem zavzel za prihod fra Serafina, ki je kljub
temu, da je bilo zaradi epidemije kuge tisti čas težko potovati, v Trst
prispel iz nekega mesta beneške Istre. O njem je pisal mestnemu svetu:
»Je učen človek, ki ga krasijo mnoge vrline in lepe navade, zato bodo
njegove pridige gotovo primerne in med ljudmi ne bodo povzročale
nemirov«.35 A do nemirov je kljub temu prišlo in sicer predvsem
zaradi obtožb, izrečenih v dokaj slikovitem jeziku, s katerimi se je
redovnik spravil nad nekatere duhovnike in njihove navade. Razum-
ljivo je, da ob polemikah, ki so se dotikale celo kanonikov stolnice
(večinoma tudi pomembnih članov mestne aristokracije), vprašanja
o nauku v Trstu niso bila več v središču pozornosti.
Tudi potem, ko so se nemiri zaradi fra Serafina polegli, je Bo-
nomo še naprej vabil »predicatores, qui predicassent in hac civitate
purum evangelium«.36 V zadnjih mesecih svojega življenja (umrl je
4. julija 1546) je sprejel fra Giovannija da Catarra, ki je ostal v Trstu
do poletja 1547. Spomladi leta 1546 so po Benetkah že krožile
govorice, da so mesto okužile nevarne nove zamisli »o spovedi, evha-
ristiji, postu, čaščenju svetnikov ter celibatu redovnikov in duhovni-
34 TAMARO, Assolutismo e municipalismo cit., str. 180.
35 Prim. škofova pisma vrhovnim sodnikom navedena v DI BRAZZANO, Pietro
Bonomo cit., str. 337–338 in opombe 224–225.
36 Zaslišanje Giuseppeja de’ Pellegrinija na procesu proti luterancem v Trstu,
27. januarja 1548, v TAMARO, Assolutismo e municipalismo cit., str. 209.
77
