Page 84 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 84
RAZPRAVE, [TUDIJE
Nenad H. Vitorovi}
PRIMO@ TRUBAR
IN »JUDOVSKO VPRA[ANJE«
KRŠČANSKE KORENINE ANTISEMITIZMA?
Ko se danes, po holokavstu, streznjeni oziramo nazaj po zgodovini
naše celine, se nas – v kolikor smo streznjeni – polasti tesnoba.
Slutimo namreč, da smo z usodo evropskih Judov sami usodno
povezani. Poskusi, da bi odgovornost in krivdo za genocid varno
locirali v nacističnem režimu ali kakih posebnih značilnostih nem-
škega naroda, ki je ta režim podpiral, nas ne prepričajo. Jasno je, da
gre za evropsko katastrofo. Nenazadnje se je velika večina Evropejcev
v deželah, ki jih je »tretji rajh« zasedel, ali so že bile njegove zaveznice,
ob deportacijah Judov vedla na las podobno veliki večini Nemcev:
gledali so stran. Pa ne samo iz strahu za lastno življenje ali življenja
svojih bližnjih; sovraštvo do Judov (vsaj v latentni obliki) lahko
namreč zasledimo v vseh obdobjih evropske zgodovine in tudi danes,
tako v Sloveniji kot v drugih evropskih državah. V medijih ga pri nas
čutimo zaenkrat predvsem v moralističnem zgražanju nad vsekakor
nedopustnimi početji države Izrael, v katerem pa ne moremo zaznati
niti kančka zavesti o naši odgovornosti za usodo njenih državljanov.1
Ko pa popraskamo pod svodom javne sfere, hitro ugotovimo, da je še
vedno živa cela galerija klasičnih stereotipov o Judih, vključno z vero
1 Ne samo zaradi holokavsta. Sionizem je bil neposredna reakcija na zaostreni
antisemitizem v 19. stoletju »prebujenih« evropskih narodov. Zato je
sionizem evropski pojav in država Izrael evropska tvorba. Obsodba ravnanja
do Palestincev na zasedenih ozemljih, očitnih kršenj njihovih temeljnih
človekovih pravic, zračnega uničevanja cele sosednje države ipd., je ne le
upravičena, temveč nujna, toda spremljati bi jo morala pripravljenost jamčiti
varnost države Izrael v njenih mednarodno priznanih mejah in potrditi njeno
pripadnost evropski družini narodov.
82
Nenad H. Vitorovi}
PRIMO@ TRUBAR
IN »JUDOVSKO VPRA[ANJE«
KRŠČANSKE KORENINE ANTISEMITIZMA?
Ko se danes, po holokavstu, streznjeni oziramo nazaj po zgodovini
naše celine, se nas – v kolikor smo streznjeni – polasti tesnoba.
Slutimo namreč, da smo z usodo evropskih Judov sami usodno
povezani. Poskusi, da bi odgovornost in krivdo za genocid varno
locirali v nacističnem režimu ali kakih posebnih značilnostih nem-
škega naroda, ki je ta režim podpiral, nas ne prepričajo. Jasno je, da
gre za evropsko katastrofo. Nenazadnje se je velika večina Evropejcev
v deželah, ki jih je »tretji rajh« zasedel, ali so že bile njegove zaveznice,
ob deportacijah Judov vedla na las podobno veliki večini Nemcev:
gledali so stran. Pa ne samo iz strahu za lastno življenje ali življenja
svojih bližnjih; sovraštvo do Judov (vsaj v latentni obliki) lahko
namreč zasledimo v vseh obdobjih evropske zgodovine in tudi danes,
tako v Sloveniji kot v drugih evropskih državah. V medijih ga pri nas
čutimo zaenkrat predvsem v moralističnem zgražanju nad vsekakor
nedopustnimi početji države Izrael, v katerem pa ne moremo zaznati
niti kančka zavesti o naši odgovornosti za usodo njenih državljanov.1
Ko pa popraskamo pod svodom javne sfere, hitro ugotovimo, da je še
vedno živa cela galerija klasičnih stereotipov o Judih, vključno z vero
1 Ne samo zaradi holokavsta. Sionizem je bil neposredna reakcija na zaostreni
antisemitizem v 19. stoletju »prebujenih« evropskih narodov. Zato je
sionizem evropski pojav in država Izrael evropska tvorba. Obsodba ravnanja
do Palestincev na zasedenih ozemljih, očitnih kršenj njihovih temeljnih
človekovih pravic, zračnega uničevanja cele sosednje države ipd., je ne le
upravičena, temveč nujna, toda spremljati bi jo morala pripravljenost jamčiti
varnost države Izrael v njenih mednarodno priznanih mejah in potrditi njeno
pripadnost evropski družini narodov.
82
