Page 86 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 86
RAZPRAVE, [TUDIJE
PROTESTANTIZEM MED VIRI ANTISEMITIZMA?
Za začetek nekaj ozadja, ki tvori kontekst: Trubar je deloval kot
luteranski cerkveni voditelj in ne glede na teološko bližino pripad-
nikom »švicarske« reformacije (zlasti Bullingerju in Calvinu) je
njegovo delo potekalo predvsem med luteranskimi cerkvenimi in
posvetnimi voditelji. Luthru pa je bil tudi osebno globoko zavezan
kot prvemu, ki je po dolgem času spet tako jasno izpostavil to, kar
je tudi sam dojemal kot jedro evangelija, namreč da Bog človeka
sprejema kot pravičnega samo zaradi Kristusa, ki je vzel nase njegov
greh – Kristusa Jezusa, ki ga poznamo samo iz Pisma (Stare in Nove
zaveze) – da Bog človeka torej pred seboj opraviči tako, da mu podeli
Jezusovo pravičnost, in sicer samo na osnovi golega zaupanja v
Jezusa. Niti to zaupanje oz. vera pa ni nekakšno človekovo »tve-
ganje« oz. delo. Sploh ni iz človeka, ampak je Božji dar: je iz Božje
milosti same. To so štirje Luthrovi »soli«: solus Christus, sola scriptura,
sola fide in sola gratia,3 ki so tudi Trubarjeve »nevralgične točke«.
Trubar je skratka Luthra res zelo spoštoval,4 zato očitek, da je svoje
lutrovstvo hlinil iz oportunističnih motivov, ne zdrži. Vsekakor pa
je globoko obžaloval razkol med »švicarskimi« reformatorji in
luteranci, njegovo zaostrovanje ter utrjevanje različnosti stališč.
Trubar je nasprotno v svojem prvem katekizmu (1550) najprej
skušal posredovati med Luthrovim in Zwinglijevim razumevanjem
zakramentov podobno kakor Calvin, po tem, ko so ga obtožili
cvinglijanstva, pa je zakramenta razlagal tako, da bi tisti, ki bi mu
hotel dokazati, da ni luteranec, imel velike težave. Kljub temu se
vsebinsko ni uklonil pritiskom.
To omenjam kot kontekst Trubarjevega odnosa do Judov in judov-
stva zato, ker Luthru vsaj od druge polovice dvajsetega stoletja pri-
pisujejo soodgovornost za nemški antisemitizem, nekateri ga celo
3 Posamezni soli imajo lahko tudi druge razsežnosti. Npr. sola scriptura vključuje
to, da je Pismo popolnoma zadostni in hkrati edini vir cerkvenega nauka itd.
4 Trubarjev zadnji literarni podvig je prevod obsežne Luthrove Hišne postile –
dolgo načrtovani projekt, ki naj bi ga dokončal tri dni pred smrtjo (SPP,
1966: 26).
84
PROTESTANTIZEM MED VIRI ANTISEMITIZMA?
Za začetek nekaj ozadja, ki tvori kontekst: Trubar je deloval kot
luteranski cerkveni voditelj in ne glede na teološko bližino pripad-
nikom »švicarske« reformacije (zlasti Bullingerju in Calvinu) je
njegovo delo potekalo predvsem med luteranskimi cerkvenimi in
posvetnimi voditelji. Luthru pa je bil tudi osebno globoko zavezan
kot prvemu, ki je po dolgem času spet tako jasno izpostavil to, kar
je tudi sam dojemal kot jedro evangelija, namreč da Bog človeka
sprejema kot pravičnega samo zaradi Kristusa, ki je vzel nase njegov
greh – Kristusa Jezusa, ki ga poznamo samo iz Pisma (Stare in Nove
zaveze) – da Bog človeka torej pred seboj opraviči tako, da mu podeli
Jezusovo pravičnost, in sicer samo na osnovi golega zaupanja v
Jezusa. Niti to zaupanje oz. vera pa ni nekakšno človekovo »tve-
ganje« oz. delo. Sploh ni iz človeka, ampak je Božji dar: je iz Božje
milosti same. To so štirje Luthrovi »soli«: solus Christus, sola scriptura,
sola fide in sola gratia,3 ki so tudi Trubarjeve »nevralgične točke«.
Trubar je skratka Luthra res zelo spoštoval,4 zato očitek, da je svoje
lutrovstvo hlinil iz oportunističnih motivov, ne zdrži. Vsekakor pa
je globoko obžaloval razkol med »švicarskimi« reformatorji in
luteranci, njegovo zaostrovanje ter utrjevanje različnosti stališč.
Trubar je nasprotno v svojem prvem katekizmu (1550) najprej
skušal posredovati med Luthrovim in Zwinglijevim razumevanjem
zakramentov podobno kakor Calvin, po tem, ko so ga obtožili
cvinglijanstva, pa je zakramenta razlagal tako, da bi tisti, ki bi mu
hotel dokazati, da ni luteranec, imel velike težave. Kljub temu se
vsebinsko ni uklonil pritiskom.
To omenjam kot kontekst Trubarjevega odnosa do Judov in judov-
stva zato, ker Luthru vsaj od druge polovice dvajsetega stoletja pri-
pisujejo soodgovornost za nemški antisemitizem, nekateri ga celo
3 Posamezni soli imajo lahko tudi druge razsežnosti. Npr. sola scriptura vključuje
to, da je Pismo popolnoma zadostni in hkrati edini vir cerkvenega nauka itd.
4 Trubarjev zadnji literarni podvig je prevod obsežne Luthrove Hišne postile –
dolgo načrtovani projekt, ki naj bi ga dokončal tri dni pred smrtjo (SPP,
1966: 26).
84
