Page 85 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 85
NENAD H. VITOROVI]
v »judovsko zaroto«. Glede na eskalacijo sovražnega govora v javnih
medijih, ki v zadnjem času očitno postaja nekaj dopustnega (zaenkrat
predvsem, ko gre za Rome), pa se je bati, da predsodki do Judov ne
bodo dolgo ostali potlačeni oz. zgolj-latentni. In vendar je to, da
antisemitizem še vedno čutimo celo v deželah, kakršna je Slovenija,
kjer je Judov (ostalo) tako malo, blago rečeno bizarno. Samo dejstvo
obstoja takšnega »antisemitizma brez Judov«, kot končnega rezultata
vseevropske zgodovine, zaznamovane s serijami pogromov, množič-
nih histerij na podlagi lažnih obtožb, ki so v Judih ob vsakršnih
nesrečah ali zgolj trenutnih potrebah posvetnih in cerkvenih oblasti
vselej znale najti pripravnega grešnega kozla, zbuja sum, da gre pri
odnosu med Judi in drugimi Evropejci za temeljni, ne zgolj naključni
antagonizem. Če tekom stoletij najdemo popolnoma enake vzorce
tako na Zahodu kot na pravoslavnem Vzhodu, ali če se le-ti lahko
razmeroma hitro in brez potrebe po večjih modifikacijah prenašajo
od skrajnega zahoda celine do njenega skrajnega vzhoda,2 se nam
vsiljuje ideja, da obstaja nekakšen skupni imenovalec sovražnega
odnosa drugih evropskih narodov do Judov, in da bi ta skupni
imenovalec znal biti krščanstvo.
Ali je torej krščanstvo kot takšno res vsaj latentno antisemitsko?
Ali v judovstvu res nujno vidi svojega konkurenčnega dvojčka (ki ne
bi smel obstajati) in zato generira kulturne vzorce z močnimi anti-
semitskimi potezami, ki pa se v naslednjem koraku od njega lahko
tudi »emancipirajo«, kot v primeru »neopoganske« nacistične dok-
trine, in ki vztrajajo tudi tam, kjer Judov skorajda ni več? Ali pa so,
nasprotno, zgodnji mediteranski kristjani podlegli vplivom svojih
dotedanjih poganskih kultur in vsrkali njihov antisemitizem ter ga
nato vnašali v svoje interpretacije novozaveznih besedil? Tukaj ne
bomo mogli celovito odgovoriti na vprašanja, ki se nam ob evropskem
antisemitizmu zastavljajo, naredili pa bomo nekakšen case study in si
ogledali Trubarjev odnos do Judov in judovstva na osnovi njegovega
razumevanja apostolskega nauka.
2 Npr: absurdna obtožba, češ da Judje obredno žrtvujejo krščanske otroke in
konsumirajo njihovo kri, se je iz katoliške Anglije 12. stoletja razširila po
vsej celini, vključno z Rusijo.
83
v »judovsko zaroto«. Glede na eskalacijo sovražnega govora v javnih
medijih, ki v zadnjem času očitno postaja nekaj dopustnega (zaenkrat
predvsem, ko gre za Rome), pa se je bati, da predsodki do Judov ne
bodo dolgo ostali potlačeni oz. zgolj-latentni. In vendar je to, da
antisemitizem še vedno čutimo celo v deželah, kakršna je Slovenija,
kjer je Judov (ostalo) tako malo, blago rečeno bizarno. Samo dejstvo
obstoja takšnega »antisemitizma brez Judov«, kot končnega rezultata
vseevropske zgodovine, zaznamovane s serijami pogromov, množič-
nih histerij na podlagi lažnih obtožb, ki so v Judih ob vsakršnih
nesrečah ali zgolj trenutnih potrebah posvetnih in cerkvenih oblasti
vselej znale najti pripravnega grešnega kozla, zbuja sum, da gre pri
odnosu med Judi in drugimi Evropejci za temeljni, ne zgolj naključni
antagonizem. Če tekom stoletij najdemo popolnoma enake vzorce
tako na Zahodu kot na pravoslavnem Vzhodu, ali če se le-ti lahko
razmeroma hitro in brez potrebe po večjih modifikacijah prenašajo
od skrajnega zahoda celine do njenega skrajnega vzhoda,2 se nam
vsiljuje ideja, da obstaja nekakšen skupni imenovalec sovražnega
odnosa drugih evropskih narodov do Judov, in da bi ta skupni
imenovalec znal biti krščanstvo.
Ali je torej krščanstvo kot takšno res vsaj latentno antisemitsko?
Ali v judovstvu res nujno vidi svojega konkurenčnega dvojčka (ki ne
bi smel obstajati) in zato generira kulturne vzorce z močnimi anti-
semitskimi potezami, ki pa se v naslednjem koraku od njega lahko
tudi »emancipirajo«, kot v primeru »neopoganske« nacistične dok-
trine, in ki vztrajajo tudi tam, kjer Judov skorajda ni več? Ali pa so,
nasprotno, zgodnji mediteranski kristjani podlegli vplivom svojih
dotedanjih poganskih kultur in vsrkali njihov antisemitizem ter ga
nato vnašali v svoje interpretacije novozaveznih besedil? Tukaj ne
bomo mogli celovito odgovoriti na vprašanja, ki se nam ob evropskem
antisemitizmu zastavljajo, naredili pa bomo nekakšen case study in si
ogledali Trubarjev odnos do Judov in judovstva na osnovi njegovega
razumevanja apostolskega nauka.
2 Npr: absurdna obtožba, češ da Judje obredno žrtvujejo krščanske otroke in
konsumirajo njihovo kri, se je iz katoliške Anglije 12. stoletja razširila po
vsej celini, vključno z Rusijo.
83
