Page 93 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 93
NENAD H. VITOROVI]
Vidimo, da se Judje ne pojavljajo v zadnjem delu, kjer Trubar
(začenši s Turki) našteva nekatere izmed nadlog, s katerimi je kazno-
vana cerkev; omenjeni so ravno kot cerkev, ki jo Bog kaznuje. Ker se
na prvi pogled lahko zdi, da Judje nastopajo kot zavrženo ljudstvo,
naj opozorim, da odlomek pravzaprav poudarja kontinuiteto cerkve
(ki jo Bog še zdaj enako kaznuje). Kaj ta poudarek pomeni, bomo videli
v nadaljevanju, za zdaj se še na kratko pomudimo pri muslimanih
oz. »Turkih«.13 Primerjava Judov s »Turki« (a tudi s »papežniki« in
drugimi krivoverci) je informativna, saj Trubar »današnje Jude«
večkrat omenja skupaj z njimi. Pri tem lahko najprej ugotovimo, da
se tudi v primeru muslimanov ne izraža difamatorno, čeprav je
Osmansko cesarstvo postalo resna grožnja vsej srednji Evropi in je že
zasedlo večji del Hrvaške, vpadi v slovenske dežele pa so bili pogosti.
Trubar seveda sočustvuje s preprostim ljudstvom. Tako v nemškem
predgovoru k Prvemu delu Nove zaveze (1557)14 »pobožnim kristjanom
vseh stanov, ki prebivajo na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem, Koro-
škem, Krasu, v Istri in v Slovenski marki« piše:
Bog ve, da sem še v tistem času, ko sem pri vas pridigal v sloven-
skem jeziku iz latinskih in nemških knjig, pogosto vzdihoval in klical
k Bogu, naj se zaradi posvečenja svojega imena in razširitve svojega
kraljestva milostno ozre tudi na naše ubogo, preprosto, dobrosrčno
slovensko ljudstvo, naj mu prizanese in ga obdari z veliko milostjo in
darom, da bi se tudi njegov jezik pisal in bral kakor jezik drugih
narodov, ter da bi se Sveto pismo in druge dobre krščanske knjige
prav prevedle in natisnile v slovenskem in hrvaškem jeziku. Oba
naroda slovenskih in hrvaških dežel se mi namreč srčno smilita in bi
se po pravici zares morala smiliti vsakomur ne samo zaradi tega, ker
morata prebivati in stanovati na turški meji in se nimata kam umak-
niti, niti kam zbežati, ker je Turek zavzel in nenehno čedalje bolj
zavzema najboljši in največji del njihovih dežel in krajev, ker Turki in
13 Turki so pri Trubarju sinonim za muslimane, torej tudi za slovanske
muslimane, vendar ne zgolj za slednje, kot je menil npr. Anton Aškerc (1905:
34).
14 Novo zavezo je Trubar prevajal postopoma, tako da je izšla v petih delih. Ta
perui deil tiga Nouiga testamenta vsebuje Evangelije in Apostolska dela ter
dodatke, med katerimi je tudi »ena dolga predguvor« k Novi zavezi.
91
Vidimo, da se Judje ne pojavljajo v zadnjem delu, kjer Trubar
(začenši s Turki) našteva nekatere izmed nadlog, s katerimi je kazno-
vana cerkev; omenjeni so ravno kot cerkev, ki jo Bog kaznuje. Ker se
na prvi pogled lahko zdi, da Judje nastopajo kot zavrženo ljudstvo,
naj opozorim, da odlomek pravzaprav poudarja kontinuiteto cerkve
(ki jo Bog še zdaj enako kaznuje). Kaj ta poudarek pomeni, bomo videli
v nadaljevanju, za zdaj se še na kratko pomudimo pri muslimanih
oz. »Turkih«.13 Primerjava Judov s »Turki« (a tudi s »papežniki« in
drugimi krivoverci) je informativna, saj Trubar »današnje Jude«
večkrat omenja skupaj z njimi. Pri tem lahko najprej ugotovimo, da
se tudi v primeru muslimanov ne izraža difamatorno, čeprav je
Osmansko cesarstvo postalo resna grožnja vsej srednji Evropi in je že
zasedlo večji del Hrvaške, vpadi v slovenske dežele pa so bili pogosti.
Trubar seveda sočustvuje s preprostim ljudstvom. Tako v nemškem
predgovoru k Prvemu delu Nove zaveze (1557)14 »pobožnim kristjanom
vseh stanov, ki prebivajo na Kranjskem, Spodnjem Štajerskem, Koro-
škem, Krasu, v Istri in v Slovenski marki« piše:
Bog ve, da sem še v tistem času, ko sem pri vas pridigal v sloven-
skem jeziku iz latinskih in nemških knjig, pogosto vzdihoval in klical
k Bogu, naj se zaradi posvečenja svojega imena in razširitve svojega
kraljestva milostno ozre tudi na naše ubogo, preprosto, dobrosrčno
slovensko ljudstvo, naj mu prizanese in ga obdari z veliko milostjo in
darom, da bi se tudi njegov jezik pisal in bral kakor jezik drugih
narodov, ter da bi se Sveto pismo in druge dobre krščanske knjige
prav prevedle in natisnile v slovenskem in hrvaškem jeziku. Oba
naroda slovenskih in hrvaških dežel se mi namreč srčno smilita in bi
se po pravici zares morala smiliti vsakomur ne samo zaradi tega, ker
morata prebivati in stanovati na turški meji in se nimata kam umak-
niti, niti kam zbežati, ker je Turek zavzel in nenehno čedalje bolj
zavzema najboljši in največji del njihovih dežel in krajev, ker Turki in
13 Turki so pri Trubarju sinonim za muslimane, torej tudi za slovanske
muslimane, vendar ne zgolj za slednje, kot je menil npr. Anton Aškerc (1905:
34).
14 Novo zavezo je Trubar prevajal postopoma, tako da je izšla v petih delih. Ta
perui deil tiga Nouiga testamenta vsebuje Evangelije in Apostolska dela ter
dodatke, med katerimi je tudi »ena dolga predguvor« k Novi zavezi.
91
