Page 95 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 95
NENAD H. VITOROVI]
Taki nauki so: o razliki med postavo in evangelijem, kaj je izvirni
greh in opravičenje vere, kako naj Boga prav(ilno) kličemo in mu
služimo /…/ kako in s čim naj se kristjan tolaži v zunanjih nadlogah,
kakor v uboštvu /…/, v izgnanstvu, v trdem ujetništvu in veliki
bolečini, pa tudi pri notranjih velikih preizkušnjah, kakršne so greh,
resni Božji srd, smrt, hudič in pekel. O teh naukih ubogi Slovenci in
Hrvati ne razumejo in ne vedo mnogo, zlasti tisti ne, ki se niso učili
tujih jezikov in pisav. Temu je tako, ker jim močno primanjkuje
poštenih učiteljev in pridigarjev, in ker nimajo v svojem jeziku vsega
biblijskega Pisma, kakor ga imajo Nemci in drugi narodi. Kajti z
vztrajnim poslušanjem Božje besede in z marljivim branjem Svetega
pisma pridejo izvoljeni ljudje povsod in redno po moči in delovanju
Svetega Duha do prave vere, do resničnega spoznanja Boga samega
in njegove volje /…/. (Trubar, 1989: 91–92)
Videli bomo, da je za Trubarja prav evangelij rdeča nit celotnega
Svetega pisma, in prvi štirje nauki, ki jih Trubar tukaj omenja, ga
pravzaprav razlagajo oz. tvorijo njegov kontekst, sledijo pa jim nauki,
ki se tičejo njegove aplikacije v konkretnih življenjskih okoliščinah, pri
čemer Trubar (kot je razvidno iz zadnjega stavka) namiguje, da so tiste
»notranje«, iz katerih lahko reši le evangelij, bržkone bolj resne kot »zu-
nanje« (Mt 10,28), med katere bi seveda lahko šteli tudi Turke. O tem
pa, da so bili Turki v očeh preprostega slovenskega ljudstva (in ne le
gosposke) ena najhujših groženj, pričuje dejstvo, da jo Trubar v prvem
poglavju slovenskega predgovora (Ena dolga predguvor) k Novi zavezi18
uporablja za preliminarno ilustracijo tega, kaj naj bi evangelij bil:
Evangelij je grška beseda, ki se lahko sloveni kot dobro oznanilo /
sel∫tuu/, dobro sporočilo /glas/, oz. dobre, vesele novice /marini/, ki
bodo ljudi razveselile, da bodo z vsem veseljem o njih govorili – jih
poslušali in pripovedovali drugim –, kot če bi mi zdaj prejeli dobro,
resnično sporočilo oziroma novico, da so naš gospod kralj in njegovi
18 Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor je Trubarjevo osrednje teološko
delo, po oceni Jožeta Rajhmana razprava (traktat) in s tem prvo znanstveno
delo v slovenščini (Rajhman, 1986a: 9), pa vendar ga je Trubar pisal prav za
svoje »ubogo slovensko ljudstvo«. Reprint po dveh predlogah iz Prvega dela
Nove zaveze je 1986 izdala Cankarjeva založba kot Ena dolga predguvor k
Novemu testamentu.
93
Taki nauki so: o razliki med postavo in evangelijem, kaj je izvirni
greh in opravičenje vere, kako naj Boga prav(ilno) kličemo in mu
služimo /…/ kako in s čim naj se kristjan tolaži v zunanjih nadlogah,
kakor v uboštvu /…/, v izgnanstvu, v trdem ujetništvu in veliki
bolečini, pa tudi pri notranjih velikih preizkušnjah, kakršne so greh,
resni Božji srd, smrt, hudič in pekel. O teh naukih ubogi Slovenci in
Hrvati ne razumejo in ne vedo mnogo, zlasti tisti ne, ki se niso učili
tujih jezikov in pisav. Temu je tako, ker jim močno primanjkuje
poštenih učiteljev in pridigarjev, in ker nimajo v svojem jeziku vsega
biblijskega Pisma, kakor ga imajo Nemci in drugi narodi. Kajti z
vztrajnim poslušanjem Božje besede in z marljivim branjem Svetega
pisma pridejo izvoljeni ljudje povsod in redno po moči in delovanju
Svetega Duha do prave vere, do resničnega spoznanja Boga samega
in njegove volje /…/. (Trubar, 1989: 91–92)
Videli bomo, da je za Trubarja prav evangelij rdeča nit celotnega
Svetega pisma, in prvi štirje nauki, ki jih Trubar tukaj omenja, ga
pravzaprav razlagajo oz. tvorijo njegov kontekst, sledijo pa jim nauki,
ki se tičejo njegove aplikacije v konkretnih življenjskih okoliščinah, pri
čemer Trubar (kot je razvidno iz zadnjega stavka) namiguje, da so tiste
»notranje«, iz katerih lahko reši le evangelij, bržkone bolj resne kot »zu-
nanje« (Mt 10,28), med katere bi seveda lahko šteli tudi Turke. O tem
pa, da so bili Turki v očeh preprostega slovenskega ljudstva (in ne le
gosposke) ena najhujših groženj, pričuje dejstvo, da jo Trubar v prvem
poglavju slovenskega predgovora (Ena dolga predguvor) k Novi zavezi18
uporablja za preliminarno ilustracijo tega, kaj naj bi evangelij bil:
Evangelij je grška beseda, ki se lahko sloveni kot dobro oznanilo /
sel∫tuu/, dobro sporočilo /glas/, oz. dobre, vesele novice /marini/, ki
bodo ljudi razveselile, da bodo z vsem veseljem o njih govorili – jih
poslušali in pripovedovali drugim –, kot če bi mi zdaj prejeli dobro,
resnično sporočilo oziroma novico, da so naš gospod kralj in njegovi
18 Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor je Trubarjevo osrednje teološko
delo, po oceni Jožeta Rajhmana razprava (traktat) in s tem prvo znanstveno
delo v slovenščini (Rajhman, 1986a: 9), pa vendar ga je Trubar pisal prav za
svoje »ubogo slovensko ljudstvo«. Reprint po dveh predlogah iz Prvega dela
Nove zaveze je 1986 izdala Cankarjeva založba kot Ena dolga predguvor k
Novemu testamentu.
93
