Page 145 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 145
FRANCE M. DOLINAR
Pri poklonitvi deželnih stanov v Gradcu, Celovcu in Ljubljani je
Ferdinand odločno zavrnil zahteve protestantov, da njim in njihovim
podložnikom prizna pravico do svobode veroizpovedi.
Konkretna načela rekatolizacije notranjeavstrijskih dežel je izdelal
lavantinski škof Jurij Stobäus pl. Palmburg (1584–1618), ki je po
Tavčarjevi smrti postal vladni namestnik v Gradcu. Pred svojim
imenovanjem je bil Stobäus svetovalec Ferdinandove matere Marije
Ane Bavarske pri uveljavljanju pravic njenega mladoletnega sina. Dne
20. avgusta 1598 je Stobäus nadvojvodi Ferdinandu predložil spo-
menico, v kateri je nadvojvodi svetoval, naj z rekatolizacijo svojih
dežel začne takoj, ne glede na obstoječo turško nevarnost. Odločno
naj uveljavi določila augsburškega verskega miru, vendar naj se pri
tem vzdrži vsakega nasilja. Vzporedno s politično rekatolizacijo mora
potekati temeljita notranja prenova Cerkve. Dalje je Stobäus nad-
vojvodi odsvetoval uporabo rimske inkvizicije, za katero se je za-
vzemal papeški nuncij v Gradcu. Namesto nje so bile v notranje-
avstrijskih deželah ustanovljene posebne reformacijske komisije,
katerih člani so postali najvišji politični in verski predstavniki posa-
meznih dežel. Prvi so preverjali politično zvestobo podložnikov do
vladarja, drugi pa skrbeli za pravovernost katoliškega nauka med
verniki. Protestante so skušali najprej pridobiti za katolištvo s teme-
ljitim poukom o katoliškem nauku. Tistim, ki se zaradi svojega
prepričanja niso bili pripravljeni spreobrnitvi v katoliško veroizpoved,
je bilo dovoljeno prodati svoje premoženje in se izseliti iz dežele.
Protestanti so bili zaradi predlagane rekatolizacije dežele razum-
ljivo ogorčeni, vendar je bila njihova reakcija nanjo premalo pre-
mišljena in je položaj le še zaostrila. V Gradcu je prišlo do divjih
verbalnih napadov na papeža in nadvojvodo, v Celovcu so protestanti
onemogočili sleherno katoliško bogoslužje, pri Gospe Sveti so na-
padli in sramotili katoliške romarje ter poškodovali cerkev, v Ljubljani
so nasilno preprečili procesijo svetega Rešnjega telesa. Na te izgrede
je nadvojvoda Ferdinand odgovoril 19. septembra 1598 z izgonom
vseh protestantskih učiteljev in predikantov iz notranjeavstrijskih
mest.
Reformacijske komisije so začele svoje delo na Štajerskem. V
komisiji za Štajersko in Koroško je cerkveno stran zastopal sekovski
143
Pri poklonitvi deželnih stanov v Gradcu, Celovcu in Ljubljani je
Ferdinand odločno zavrnil zahteve protestantov, da njim in njihovim
podložnikom prizna pravico do svobode veroizpovedi.
Konkretna načela rekatolizacije notranjeavstrijskih dežel je izdelal
lavantinski škof Jurij Stobäus pl. Palmburg (1584–1618), ki je po
Tavčarjevi smrti postal vladni namestnik v Gradcu. Pred svojim
imenovanjem je bil Stobäus svetovalec Ferdinandove matere Marije
Ane Bavarske pri uveljavljanju pravic njenega mladoletnega sina. Dne
20. avgusta 1598 je Stobäus nadvojvodi Ferdinandu predložil spo-
menico, v kateri je nadvojvodi svetoval, naj z rekatolizacijo svojih
dežel začne takoj, ne glede na obstoječo turško nevarnost. Odločno
naj uveljavi določila augsburškega verskega miru, vendar naj se pri
tem vzdrži vsakega nasilja. Vzporedno s politično rekatolizacijo mora
potekati temeljita notranja prenova Cerkve. Dalje je Stobäus nad-
vojvodi odsvetoval uporabo rimske inkvizicije, za katero se je za-
vzemal papeški nuncij v Gradcu. Namesto nje so bile v notranje-
avstrijskih deželah ustanovljene posebne reformacijske komisije,
katerih člani so postali najvišji politični in verski predstavniki posa-
meznih dežel. Prvi so preverjali politično zvestobo podložnikov do
vladarja, drugi pa skrbeli za pravovernost katoliškega nauka med
verniki. Protestante so skušali najprej pridobiti za katolištvo s teme-
ljitim poukom o katoliškem nauku. Tistim, ki se zaradi svojega
prepričanja niso bili pripravljeni spreobrnitvi v katoliško veroizpoved,
je bilo dovoljeno prodati svoje premoženje in se izseliti iz dežele.
Protestanti so bili zaradi predlagane rekatolizacije dežele razum-
ljivo ogorčeni, vendar je bila njihova reakcija nanjo premalo pre-
mišljena in je položaj le še zaostrila. V Gradcu je prišlo do divjih
verbalnih napadov na papeža in nadvojvodo, v Celovcu so protestanti
onemogočili sleherno katoliško bogoslužje, pri Gospe Sveti so na-
padli in sramotili katoliške romarje ter poškodovali cerkev, v Ljubljani
so nasilno preprečili procesijo svetega Rešnjega telesa. Na te izgrede
je nadvojvoda Ferdinand odgovoril 19. septembra 1598 z izgonom
vseh protestantskih učiteljev in predikantov iz notranjeavstrijskih
mest.
Reformacijske komisije so začele svoje delo na Štajerskem. V
komisiji za Štajersko in Koroško je cerkveno stran zastopal sekovski
143
