Page 146 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 146
S SIMPOZIJEV 2008
škof Martin Brenner (1584–1615), v komisiji za Kranjsko pa ljub-
ljanski škof Tomaž Hren (1598–1630). Brenner je na različnih itali-
janskih univerzah prejel temeljito teološko izobrazbo. Ko ga je Salz-
burški nadškof imenoval za generalnega vikarja za Štajersko, si je za
prednostno nalogo zadal uveljavitev odlokov tridentinskega koncila.
Bil je znan kot odličen in prepričljiv pridigar, kot član verske in
reformacijske komisije pa je bil odločen in neizprosen izvrševalec
nadvojvodovih odlokov do protestantov.
Na Kranjskem je glede na ostale avstrijske dežele protestantsko
gibanje že zaradi drugačnosti jezika predstavljalo poseben primer.
Osrednja osebnost slovenske reformacije je bil Primož Trubar
(1508–1586), ki se je pri tržaškem škofu Petru Bonomu (1502–1546)
podrobno seznanil s humanistično kritiko tedanje družbe in si pri
ljubljanskem škofu Franzu Kazianerju (1536–1543, tudi Frančišek
Kacijanar) poglobil svojo gorečnost za temeljito prenovo Cerkve na
slovenskem narodnostnem ozemlju. Ob svojem prihodu v Ljubljano
in imenovanju za kanonika se je pridružil skupini v ljubljanskem
stolnem kapitlju, ki je simpatizirala z reformacijo. Ko je moral leta
1548 zapustiti domovino in je postal luteranski pridigar v Rothen-
burgu nad Taubero, kjer se je istega leta poročil z Barbaro Sitar, je
tudi formalno izstopil iz katoliške Cerkve. Po Luthrovem načelu, da
se mora vsak človek osebno in brez posrednikov srečati z Božjo
besedo, je leta 1550 »svojim ljubim Slovencem« natisnil prvi slovenski
knjigi, Katekizem in Abecedarij. S tem je položil temelje slovenskemu
knjižnemu jeziku. Vrh literarne dejavnosti slovenskih protestantov
je nedvomno Dalmatinov prevod vsega Svetega pisma, ki je izšel z
letnico 1584.
Na katoliški strani si je Tavčarjev naslednik Tomaž Hren nekoliko
kasneje prizadeval za boljšo izobrazbo duhovnikov, obnovil je izobra-
ževalno ustanovo za duhovnike v Gornjem Gradu (Collegium Maria-
num), v Gradcu in Rimu je zanje ustanovil več štipendij, pospeševal
je cerkveno likovno umetnost ter podpiral reformna prizadevanja
jezuitov in kapucinov. Na področju slovenskega jezika in slovstva pa
ni imel tako srečne roke in ni mogel ponuditi ničesar, kar bi bilo
primerljivo s protestantsko literarno dediščino.
Podobno kot na Štajerskem in Koroškem se je tudi na Kranjskem
144
škof Martin Brenner (1584–1615), v komisiji za Kranjsko pa ljub-
ljanski škof Tomaž Hren (1598–1630). Brenner je na različnih itali-
janskih univerzah prejel temeljito teološko izobrazbo. Ko ga je Salz-
burški nadškof imenoval za generalnega vikarja za Štajersko, si je za
prednostno nalogo zadal uveljavitev odlokov tridentinskega koncila.
Bil je znan kot odličen in prepričljiv pridigar, kot član verske in
reformacijske komisije pa je bil odločen in neizprosen izvrševalec
nadvojvodovih odlokov do protestantov.
Na Kranjskem je glede na ostale avstrijske dežele protestantsko
gibanje že zaradi drugačnosti jezika predstavljalo poseben primer.
Osrednja osebnost slovenske reformacije je bil Primož Trubar
(1508–1586), ki se je pri tržaškem škofu Petru Bonomu (1502–1546)
podrobno seznanil s humanistično kritiko tedanje družbe in si pri
ljubljanskem škofu Franzu Kazianerju (1536–1543, tudi Frančišek
Kacijanar) poglobil svojo gorečnost za temeljito prenovo Cerkve na
slovenskem narodnostnem ozemlju. Ob svojem prihodu v Ljubljano
in imenovanju za kanonika se je pridružil skupini v ljubljanskem
stolnem kapitlju, ki je simpatizirala z reformacijo. Ko je moral leta
1548 zapustiti domovino in je postal luteranski pridigar v Rothen-
burgu nad Taubero, kjer se je istega leta poročil z Barbaro Sitar, je
tudi formalno izstopil iz katoliške Cerkve. Po Luthrovem načelu, da
se mora vsak človek osebno in brez posrednikov srečati z Božjo
besedo, je leta 1550 »svojim ljubim Slovencem« natisnil prvi slovenski
knjigi, Katekizem in Abecedarij. S tem je položil temelje slovenskemu
knjižnemu jeziku. Vrh literarne dejavnosti slovenskih protestantov
je nedvomno Dalmatinov prevod vsega Svetega pisma, ki je izšel z
letnico 1584.
Na katoliški strani si je Tavčarjev naslednik Tomaž Hren nekoliko
kasneje prizadeval za boljšo izobrazbo duhovnikov, obnovil je izobra-
ževalno ustanovo za duhovnike v Gornjem Gradu (Collegium Maria-
num), v Gradcu in Rimu je zanje ustanovil več štipendij, pospeševal
je cerkveno likovno umetnost ter podpiral reformna prizadevanja
jezuitov in kapucinov. Na področju slovenskega jezika in slovstva pa
ni imel tako srečne roke in ni mogel ponuditi ničesar, kar bi bilo
primerljivo s protestantsko literarno dediščino.
Podobno kot na Štajerskem in Koroškem se je tudi na Kranjskem
144
